Ne bojijo se (več)
Na svetu je slej ko prej veliko strahovlade. Ljudje se ji ne upajo upirati, ker jih je strah. A pride čas, ko se državljani ne bojijo več in odidejo na ulice, protestirat. Najboljši primer te vrste je v zadnjih mesecih Iran ….
Protestniško gibanje
Fenomen strahovlade in upora proti njej nam na primeru Irana razloži Raha Bahreini iz mednarodne organizacije za varstvo človekovih pravic Amnesty International. Nedavno je obiskala Ljubljano. Preberimo najprej, kakšen je širši kontekst tega dogajanja. »Kršitve, ki jih izvajajo oblasti, potekajo v kontekstu dolgotrajne nekaznovanosti za hude kršitve človekovih pravic, ki so v skladu z mednarodnim pravom zločini. V prvem desetletju po vzpostavitvi Islamske republike Iran leta 1979 so oblasti zunajsodno usmrtile tisoče političnih oporečnikov, da bi uničile politično opozicijo in utrdile svoj sistem. Leta 1988 so v več tednih med koncem julija in začetkom septembra skrivaj ubili okoli 5000 političnih nasprotnikov in njihova trupla pokopali v neoznačenih tajnih grobovih. Te rane so v iranski družbi še odprte. Družine žrtev in borci za človekove pravice so si desetletja prizadevali za resnico in pravico. Protesti in prelivanje krvi so bili tudi v letih 2009, 2018, 2019, med letoma 2020 in 2022 pa so bili tudi manjši protesti v določenih krajih. Ob tem so se desetletja dogajale smrti v pridržanjih, ki niso bile raziskane, odgovorni pa niso bili kaznovani. Niti en uslužbenec ni bil preiskovan zaradi mučenja ali uboja, kaj šele kaznovan. V Iranu se ob tem na osupljivi ravni izvaja smrtna kazen. Država je ves čas na sramotnem drugem mestu na svetu po izvajanju te kazni, po Kitajski. Vse te kršitve so povzročile globoko krizo v Iranu, mednarodna skupnost pa dolgo časa ni kaznovala Irana zaradi teh hudih zločinov. Ravno zaradi te nekaznovanosti so si oblasti dovolile nemudoma uporabiti pravo strelivo zoper protestnike. V Iranu ni neodvisnega pravosodja ali tožilstva. To varnostne sile spodbuja k uporabi smrtonosne sile za zatiranje protestov. Trenutno protestniško gibanje predstavlja nadaljevanje desetletja trajajočega boja borcev za človekove pravice, odvetnikov in aktivistov.« Raha Bahreini pravi, da so ti protesti spremenili »politično krajino«. V kakšnem smislu? »Tako, da je zid strahu padel. Združujejo se ljudje iz različnih etničnih skupin in iz različnih razredov in skupaj zahtevajo prihodnost enakopravnosti in svobode. Oblasti so dolga leta izkoriščale strah in zatiranje, da bi preprečile javno mobilizacijo in politične proteste. Ta strategija ustrahovanja pa zdaj, v primerih tisočev ljudi, predvsem mladih, ki so šli na ulice, ne deluje več. Ljudje žal vidijo, da je cena protestiranja in nasprotovanja izjemno in tragično visoka, a to številnih ne odvrača več od udeležbe na protestih. /…/ Gre za globoko družbeno spremembo. Ljudje zahtevajo in imajo popolnoma drugačno vizijo prihodnosti. Do zdaj je namreč zaradi prelivanja krvi in nekaznovanosti zaradi pobijanja in drugih kršitev človekovih pravic prevladovalo vzdušje tišine in ustrahovanja, in čeprav se brutalnost in krutost nadaljujeta, ljudje kažejo neverjeten pogum in drugače dojemajo svojo politično usodo.« (Vir: intervju Borisa Vaseva na MMC RTV SLO) Upamo, da je dogajanje v Iranu nepovratno in da bo teokratski islamistični režim, ki ga protest(nik)i načenjajo, kmalu padel.
Protestnica Janis Joplin
»Freedom is just another word for nothing left to lose.« Svoboda je le drugo ime za to, da nimaš ničesar več izgubiti. To je slavni verz iz slavne pesmi Me & Bobby McGee. Ta pesem, ki jo je pela legendarna Janis Joplin, spada med rokovsko-bluzovske klasike gibanja »flower power«, ki je kulturno revolucijo izvajalo predvsem skozi glasbo, aktivizem in nasprotovanje obstoječim družbenim normam. Če bi še živela, bi pevka Janis Joplin 19. januarja letos dopolnila 80 let. Tako pa je umrla že v 27. letu starosti, 4. oktobra 1970, v hotelu Landmark Motor na Franklinovi ulici v Los Angelesu, zaradi prevelikega odmerka heroina, ki ga je užila ob obilici alkohola. Tudi ona je bila protestnica, ena največjih ikon protestniškega gibanja, ki je zajelo svet v letu 1968 in trajalo še nekaj let.
Protesti in revolucija
Protest je »javno izraženo nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim«. (Fran) Revolucija pa je vrsta protestov, ki naposled privede do spremembe režima in družbene ureditve. Ima pa napako, ki jo je francoska pisateljica Virginie Despentes ubesedila takole: »Revolucija? Imeli bomo tri dni slavja in dolga leta mačka.« Najbolje bo torej, da še naprej protestiramo. Načinov za to je veliko …