Skrbi skrbnega lastnika gozda

Klemen Kavar iz Podljubelja, eden od prejemnikov priznanja za najbolj skrbnega lastnika gozda, je pred izzivom, kako najbolj strme gozdove odpretiza gospodarjenje.

Podljubelj – Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov. Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je lani priznanje prejel 45-letni Klemen Kavar iz Podljubelja, gospodar Cvirnove kmetije, ki obsega 64 hektarjev gozdov in sedem hektarjev travnikov.

V strmini možno le žično spravilo lesa

Na kmetiji sicer redijo tudi od deset do petnajst goved, a glavni vir dohodka sta gozdarstvo in z gozdarstvom povezana dopolnilna dejavnost – sečnja in spravilo lesa. Ves gozd imajo v Podljubelju, večina ga je v strmini, sega tudi do 1300 metrov nadmorske višine. Pomemben del je v vodovarstvenem pasu in na območju Nature 2000. To jim prinaša tudi omejitve pri gospodarjenju z gozdom, predvsem bolj zapletene postopke pri pridobivanju soglasij za gradnjo gozdnih vlak. »Približno polovica gozdov je za gospodarjenje z gozdovi že dobro odprta z vlakami, v najbolj strmih predelih pa gradnja vlak niti ni možna, tu bi prišlo v poštev le spravilo z žičnico,« je dejal Klemen in dodal, da na kmetiji razmišljajo o nakupu rabljene gozdarske žičnice, s katero bi lahko opravljali storitve tudi drugim.

Lubadarja držali bolj na kratko

Ujme jim v zadnjem desetletju niso prizanašale – v letu 2014 je njihove gozdove prizadel žled, kmalu zatem še veter. Lubadarja so držali na kratko, z rednim pregledovanjem gozdov so hitro odkrili žarišča in jih tudi hitro sanirali. »V vseh teh letih nismo posekali več kot sto 'kubikov' lubadark,« je dejal Klemen in poudaril, da jim od divjadi največ škode povzroča jelenjad, a še ta več na travnikih kot v gozdovih.

Pri poseku bolj zadržani

Na leto posekajo od 200 do 250 kubičnih metrov lesa. Pri sečnji so, kot je dejal Klemen, bolj zadržani, saj gozd razumejo tudi kot kmetovo banko ali kot rezervo za hude čase, krize … Na zmernost pri sečnji kažejo tudi ugotovitve gozdarjev: v mešanih smrekovih in bukovih sestoji s primesjo jelke in macesna so pretežno debeljaki in sestoji v obnovi. Večino lesa prodajo kot hlodovino, pripravljajo pa tudi drva.

Odlike skrbnega gospodarja gozda

»Klemen z gozdom ravna skrbno, vidi se, da mu gozd veliko pomeni,« so v obrazložitev k priznanju zapisali v tržiški krajevni enoti zavoda za gozdove in dodali, da tudi drugi lastniki gozdov cenijo Klemena kot odličnega izvajalca, ki pušča sečišča v zgledno urejenem stanju. Ko Klemena vprašamo, kaj odlikuje skrbnega lastnika gozda, našteva: redno mora pregledovati gozdove, ob ujmah in pojavu lubadarja mora hitro ukrepati, negovati mora mlade sestoje, po poseku in odvozu lesa poskrbeti za sečišče, vzdrževati gozdni rob in meje posesti, skrbeti za gozdne vlake, dobro sodelovati z revirnim gozdarjem oziroma zavodom za gozdove, se usposabljati za varno delo v gozdu, nositi zaščitno opremo … »V gozd nikoli ne grem brez gozdarskih hlač, ki hitro zaustavijo verigo motorne žage,« je dejal Klemen, ki vsaj dvakrat ali trikrat na leto v celoti pregleda svoje gozdove. Vsako leto opravi nego sestojev na približno pol hektarja površine. Pri obnovi gozdov daje prednost naravni obnovi, sadnja dreves, s katero so po žledolomu poskušali zapolniti »luknje« v sestojih, se ni obnesla, saj je sadike napadala divjad, nekatere so poškodovali plazovi …

Iskan izvajalec sečnje in spravila lesa

Klemen ima v okviru dopolnilne dejavnosti – sečnja in spravilo lesa – vedno dovolj dela, pri tem ima tudi pomočnika. Ugotavlja, da lastniki vse manj sekajo sami. Nekateri za to tudi niso opremljeni in usposobljeni, brez dobre opreme in brez znanja in izkušenj pa je delo v gozdu lahko zelo nevarno. Klemen je doslej delal varno, odnesel jo je le s kakšnimi praskami, želi si, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Za delo na kmetiji imajo močno oporo v družini: skupaj s partnerico Olgo ima hčerki Marušo in Jerco, po svojih močeh pomagata tudi njegova starša – mama Marija in oče Miroslav.