Veliko sva doživela in veliko dala
Stipe Božić (1951, Hrvaška) in Viki Grošelj (1952, Slovenija) sta ena najdlje delujočih navez svetovnega alpinizma. Razstava v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani predstavlja petdeset let njunega skupnega delovanja, ki pa ni vezano le na skupne plezalne dosežke.
»To je večer, ki govori o prijateljstvu, sodelovanju za skupno dobro in alpinizmu,« je povedala Saša Mesec, kustodinja za planinstvo in vodja projekta postavitve razstave Stipe in Viki, 50 let skupnega delovanja.
Leta 2021, 46 let po prvem obisku Nepala, je Viki Grošelj dokončal zamisel o prečenju te čudovite himalajske dežele v smereh sever–jug in vzhod–zahod. Svoja spoznanja in vtise s poti je strnil v knjigi Križ čez Nepal (2022, Buča), ki jo bo predstavil 27. januarja ob 19. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Petdeset let po prvem srečanju sta Stipe Božić in Viki Grošelj še vedno aktivna. Pripravila sta razstavo Stipe in Viki, 50 let skupnega delovanja, ki so jo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani odprli pred tednom dni, Stipe z Vikijevo pomočjo dokončuje film Alpski bojevniki po knjigi Bernadette McDonald, z bosansko-hercegovskim režiserjem Zehrudinom Isakovićem snemata zadnje kadre za film o njunem 50-letnem sodelovanju, pišeta vsak svojo novo knjigo. Stipe je lani Nepal obiskal enkrat, Viki kar dvakrat.
»Oba sta vrhunska plezalca, ki sta stopila skupaj na streho sveta, skupaj osvojila sedem najvišjih vrhov na sedmih celinah. Nista pa le vrhunska alpinista, sta tudi publicista, predavatelja, humanitarca, snemata dokumentarce o slovenskem alpinizmu. Sta svetli zvezdi, ki s svojim sijajem promovirata vrhunski alpinizem – ne samo v svojih matičnih domovinah, ampak po vsem svetu,« je povedal Aljaž Pogačnik, direktor Gornjesavskega muzeja Jesenice. S spoštovanima legendama ju je nagovoril podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar.
Prijateljstvo, ki traja
Njuno prijateljstvo se je rodilo še v naši nekdanji skupni domovini Jugoslaviji. Spoznala sta se leta 1972 med služenjem obveznega vojaškega roka v Bovcu. Leto kasneje sta že plezala skupaj v Paklenici, priljubljenem plezališču ob Jadranski obali ... Skočimo v leto 1979. Odprava na Mount Everest je bila največja jugoslovanska odprava v Himalajo, ki jo je vodil Tone Škarja, cilj pa je bil še nepreplezani zahodni greben najvišje gore na svetu. V 25-članski odpravi sta bila tudi Stipe in Viki, kar je bila tudi njuna prva skupna odprava v Himalajo ... Maja 1984 sta v alpskem slogu dosegla vrh Manasluja po Tirolski smeri, kar je bil prvi vrh osemtisočaka, preplezan na ta način ... Kot pa je strnil Viki: »Za razstavo se iskreno zahvaljujem Slovenskemu planinskemu muzeju, ne nazadnje je pobuda zanjo prišla z njihove strani. Začela sva zbirati materiale in bilo je veliko dela, ampak sem pri tem zelo užival. Res sva veliko doživela.«
Humanitarna nota
Viki Grošelj je poudaril, da ima vse, kjerkoli in karkoli dela od leta 2015, tudi humanitaren namen. »Takrat sem doživel in preživel katastrofalni potres v Nepalu in se odločil, da bom tem ljudem, ki so nastradali, skušal pomagati po najboljših močeh.« Tudi tokrat. Izkupiček njegovih knjig po simbolični ceni, ki so bile na voljo na odprtju razstave, bo šel, kot je to običajno zadnjih osem let od potresa, neposredno v Nepal prizadetim ljudem.
Splitčan, ki je postal alpinist
Splitčanu Stipetu Božiću se zdi posebna čast, da je kot nekdo, ki ni doma iz alpskih krajev, sodeloval pri tem, kar se je v alpinističnem svetu dogajalo v zadnjih petdesetih letih in še mnogo let pred tem. Pogosto predava, na njegovem urniku so tudi motivacijska predavanja, s katerimi udeležence spodbuja k drugačnemu razmišljanju. Pomembno je, kot je poudaril, kaj človek nosi v sebi in kakšna je njegova zapuščina. Najpomembnejše, kar bo ostalo za nami, pa je zgodba, 'priča', kot Stipe pove v svojem maternem jeziku. Zgodba o uspehu, tudi tragedijah.
Razstavo je odprl velik občudovalec Slovenije in njenega alpinizma, častni generalni konzul Nepala v Sloveniji Aswin Kumar Shrestha. Ob tem je dodal, da sta »Stipe in Viki ne le vrhunska alpinista, ampak tudi dobitnika številnih nagrad in priznanj, ki sta jih za svoje alpinistične dosežke prejela tudi v imenu federativne republike Nepal.« Kot je še poudaril, sta s svojimi dosežki, ki sta jih opisala v številnih knjigah in dokumentarnih filmih, naredila tudi veliko za promocijo Nepala, njegovega ljudstva, kulture, flore in favne.
Obiskovalce muzeja in pričujoče razstave, ki je na ogled do sredine februarja, nagovarjajo tudi slike Danila Cedilnika - Dena, njunega sopotnik in prijatelja. Njegov glavni motiv so gore, ker jih najbolje pozna ...