Osrčje v gorovju Nockberge
Mallnock (2226 m n. m.) in Klomnock (2331 m n. m.) – Krške Alpe. Eno od njihovih gorovij so Nockberge. Običajno se jim reče kar Nokiji. Gorovje, ki kar vabi, da ga obiščemo v zimskem obdobju, saj obljublja nepopisne užitke tako turnim smučarjem kot krpljarjem in pešakom.
Krške Alpe so gorstvo v centralnih vzhodnih Alpah na avstrijskem Koroškem. Na severu jih od Nizkih Tur loči reka Mura, na vzhodu pa so vezane na Labotniške Alpe. Med krškimi Alpami in Karavankami je Dravska dolina. Na jugozahodu mejijo na Ziljske Alpe, na severozahodu pa so s prelazom Katschberg ločene od Visokih Tur. Nockberge so priljubljene v zimskih mesecih, saj so tukaj urejena številna smučišča, gore pa so še kako primerne za užitke turnega smučanja, krpljanja in hoje. No, hoja zna biti tudi naporna, odvisno od snežnih razmer.
Za prvi obisk Krških Alp se bomo povzpeli na Mallnock in Klomnock, dva vrhova, ki ležita nad St. Oswaldom nad Bad Kleinkirchheimom. Najbližje je, če se zapeljemo skozi predor Karavanke in po avtocesti nadaljujemo do Beljaka. Tu avtocesto zapustimo, zapeljemo na izvoz Beljak/Osojsko jezero. Nadaljujemo proti Radentheimu in Bad Kleinkirchheimu, kjer zavijemo desno v St. Oswald, kjer je tudi spodnja postaja gondole. Do izhodišča je 105 km.
Predlagam, da se z gondolo zapeljemo do zgornje postaje, kjer nas smerne table usmerijo desno proti našima obema vrhovoma. Pot je zgledno urejena, saj je del poti celo steptan s teptalnim strojem. Pot gre na začetku skoraj po ravnem, nato pa se v zmernem vzponu povzpne do lične lesene hiške, ki leži pod vznožjem Mallnocka. Tukaj predlagam, da naredimo malce ovinka in zavijemo levo, da si bomo ogledali še t. i. Rote Burg oz. Rdeči grad. Prečimo vzhodno pobočje Mallnocka in dosežemo čudovite rdeče skale. Od tod tudi ime. Vrnemo se po isti poti nazaj do lesene hiške in začnemo vzpon na Mallnock. Turni smučarji gredo običajno v okljukih direktno navzgor, za pešake in krpljarje je bistveno bolj prijazno, če sledimo leseni ograji, ob kateri dosežemo greben in po njem nadaljujemo do vrha. Mallnock s svojimi 2226 metri nagradi z lepim razgledom. Z vrha nadaljujemo naprej po grebenu, izgubimo nekaj višine, nato pa dosežemo kovinski križ, od katerega turni smučarji odsmučajo približno 400 višinskih metrov, od koder potem nadaljujejo vzpon na Klomnock. Zemljevid ta del označuje kot Schönfeld, Lepo polje.
Mi od križa nadaljujemo naprej. In svet tukaj postane zahtevnejši, saj je ponekod izpostavljeno in skalnato. V zimskih razmerah si je tu treba nadeti zimsko opremo, se pravi dereze in cepin. Strmina je izredna in zdrs ne bi bil priporočljiv. Greben je bil ponekod spihan, tako da je bilo vmes tudi nekaj trave, vršni greben do Klomnocka je prijetno strm. Snežna odeja je načeloma držala težo, a sem pa tja se je tudi grdo udiralo, kar je lahko nevarno. Vrh Klomnocka, tako kot Mallnock, nagradi s čudovitim razgledom. Pogled proti jugu se ustavi v daljavi, saj je pred nami veriga Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Julijcev, tako vzhodnih kot zahodnih, pogled na sever je pogled na Visoke Ture, vrhovi okoli nas pa kar vabijo, da jih obiščemo. Izraziti vrh je Rossenock, Pfannock, Steinnock, Falkert itd. Ideje za naslednje ture se bodo kar rojevale.
Z vrha Klomnocka previdno sestopimo, se povzpnemo nazaj na Mallnock, nato pa po strmini, kjer se vzpenjajo turni smučarji, nadaljujemo proti leseni hiški, kjer smo prej zavili do Rdečega gradu. Od hiške dalje nas čaka še okoli dva kilometra do zgornje postaje žičnice, s pomočjo katere se bomo udobno prepeljali v dolino.
Nadmorska višina: 2331 m
Višinska razlika: 700 m
Trajanje: 5–6 ur
Zahtevnost: 3 / 5