Velika družina srčnih ljudi
V povprečju v državi vsak delovni dan potrebujemo okoli 350 krvodajalcev, zato krvodajalske akcije potekajo tako rekoč vsak delovni dan po celotni Sloveniji.
V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A (približno 40 odstotkov) in 0 (38 odstotkov), krvne skupine B je 15 odstotkov, krvno skupino AB pa ima približno 7 odstotkov ljudi. RhD pozitivnih je okoli 82 odstotkov ljudi, RhD negativnih pa le okoli 18 odstotkov.
Programi zdravljenja so se v letu 2022 začeli izvajati v podobnem obsegu kot v času pred covidom, zato so pozivali k številnejši udeležbi krvodajalcev na krvodajalskih akcijah in s tem zagotavljali nemoteno preskrbo s krvjo. »Zaradi občasnih nizkih zalog krvi določenih krvnih skupin smo zaloge uravnavali z dodatnimi pozivi in prošnjo krvodajalcem za takojšen odziv in darovanje. Na tak način smo pravočasno in uspešno uravnali zaloge. Krvodajalcem se za sodelovanje in odziv zahvaljujemo in jih vabimo, da se še naprej odzivajo na vabila Rdečega križa in transfuzijske službe ter se naročijo na odvzem krvi,« je povedala Polonca Mali, dr. med., spec., z Oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino.
Pa število krvodajalcev ostaja stabilno?
»Zaradi preprečevanja širjenja covida smo skupaj z Rdečim križem kot organizatorjem krvodajalstva prešli na vabljenje krvodajalcev s pošiljanjem vabil v obliki SMS-sporočil in naročanjem na odvzem. Ob naročilu izvajamo triažo krvodajalcev, zato na odvzem krvi prihajajo tisti, ki izpolnjujejo osnovne pogoje za darovanje krvi. Prav zaradi tega je število prihodov/prijav krvodajalcev nižje kot pred covidom, medtem ko je količina zbrane krvi primerljiva s predhodnimi leti, okoli 82 tisoč enot polne krvi,« je pojasnila Malijeva in dodala, da jih veseli, da je med prijavljenimi ponovno veliko novih krvodajalcev. »Najpomembnejše pa je, da imamo toliko krvodajalcev in toliko krvi, kot jo potrebujemo. Lahko smo ponosni, da imamo v Sloveniji tako veliko družino srčnih ljudi in zgledno organizirano krvodajalstvo.«
Potrebe po komponentah krvi različnih krvnih skupin v veliki meri sovpadajo s porazdelitvijo krvnih skupin med prebivalstvom. »V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A (približno 40 odstotkov) in 0 (38 odstotkov), krvne skupine B je 15 odstotkov, krvno skupino AB pa ima približno 7 odstotkov ljudi. RhD pozitivnih je okoli 82 odstotkov ljudi, RhD negativnih pa le okoli 18 odstotkov.« Zaloge krvi objavljajo na spletni strani zavoda www.ztm.si in se dnevno spreminjajo.
Polovica vse zbrane krvi na terenskih akcijah
Kot je še povedala Polonca Mali, v povprečju vsak delovni dan potrebujemo okoli 350 krvodajalcev, zato krvodajalske akcije potekajo skoraj vsak delovni dan po celotni Sloveniji. »Dobro sestavljen letni načrt rednih krvodajalskih akcij, ki ga pripravi transfuzijska služba skupaj z Rdečim križem Slovenije (RKS), je prvi pogoj pri zagotavljanju zadostnega števila krvodajalcev in nemotene preskrbe s krvjo. Krvodajalske akcije izvajamo v transfuzijskih ustanovah in na terenu.«
RKS kot glavni organizator krvodajalskih akcij organizira okoli 1.150 krvodajalskih akcij letno, od tega kar 370 terenskih krvodajalskih akcij. »Polovico vse zbrane krvi v Sloveniji zberemo na terenskih krvodajalskih akcijah in kar osemdeset odstotkov terenskih akcij opravi Zavod RS za transfuzijsko medicino,« je še ponazorila Malijeva.