Pacienti: javnega zdravstva ne damo

Besedilo: Suzana P. Kovačič, Aleš Senožetnik
Kategorija: Kamnik / petek, 13. januar 2023 / 08:12

Civilna iniciativa Glas ljudstva je bila na torkovi stavki pacientov jasna in odločna, med drugim zahtevajo dostop do družinskega zdravnika za vse, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ustavitev odtekanja denarja k zasebnikom. Pacienti so šli na ulice. Tudi v Kranju in Kamniku.

Kranj – Civilna iniciativa Glas ljudstva je oblikovala stavkovne zahteve v dialogu z različnimi deležniki, strokovnjaki na področju zdrav­stva in strokovnimi združenji, Zvezo organizacij pacientov in posameznimi zdravniki ter predvsem pacienti. V imenu več kot 130 tisoč zavarovanih oseb v državi brez izbranega zdravnika zahtevajo takojšnje ukrepanje. »Ukrep, ki ga je pri­pravila vlada v obliki t. i. ambulant za neopredeljene, ni rešitev. Ni mogoče pričakovati, da bi isti družinski zdravniki, ki so preobremenjeni do te mere, da odklanjajo paciente v svojih rednih ambulantah, te iste paciente lahko zunaj delovnega časa obravnavali enako, kot da bi bili njihovi izbrani zdravniki,« je na shodu pacientov v Kranju v imenu iniciative opozoril Lado Nikšič.

Z ukrepi se lahko vsem pacientom takoj oz. v zelo kratkem času zagotovi stalen osebni zdravnik, so prepričani v iniciativi. Predlagajo razbremenitev družinskega zdravnika nekaterih administrativnih in strokovnih zadolžitev, vključitev drugih zdravstvenih delavcev v time v primarnem zdravstvu ter povečanje normativa za delo družinskih zdravnikov na 2300 glavarinskih količnikov. »Ocenjujemo, da vsi ukrepi predstavljajo od 25- do 30-odstotno razbremenitev družinskih zdravnikov, zato se njihov normativ lahko poveča. Vključitev 'cele' dipl. medicinske sestre v tim pa dodatno pomeni tudi pomembno izboljšanje količine in kakovosti dela tima.«

Civilna iniciativa zahteva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki, kot poudarjajo, zaradi enotnih premij povečuje neenakost v družbi. »Obenem omogoča zasebnim zavarovalnicam, da na račun zdravstvenega varstva prebivalstva kujejo dobičke.« Med zahtevami je tudi prekinitev dela zdravnikov v dvojni praksi, preprečitev preskakovanja čakalnih vrst, ki jih omogočajo komercialna zavarovanja, in pa vzpostavitev razmer, ki ne bodo spodbujale odlivanja javnih zdravstvenih delavcev in javnih sredstev za zdravstvo v zasebni sektor.

Stavka sicer ni bila uperjena proti vladi niti proti zdravnikom. Pozivajo pa: »Iniciativa Glas ljudstva zahteva, da reševanje akutnih problemov zdravstva postane prioriteta te vlade in v skladu s pristojnostmi tudi zdravstvene blagajne (ZZZS) in zdravstvenih organizacij,« je poudaril Nikšič. Ministrstvo za zdravje pa pozivajo, da ukrepe začne čim prej izvajati.

To se mora končati

Ena od govornic v Kranju je prebrala govor upokojene psihiatrinje Polone Jamnik z Bleda. »Naš skupni, javni zdravstveni sistem je ugrabil kapital, povezan s slovensko zdravstveno elito ter z vsakokratno politiko. Ne izpustijo ga iz rok, zato se je doslej še vsak poskus, da bi kaj spremenili, klavrno končal,« je kritična Jamnikova, ki dodaja: »Državljani s povprečno plačo letno prispevamo približno 3450 evrov, tudi tisti, ki nimajo dostopa do osebnega zdravnika in naprej do specialistov ... Zdravstveni sistem je namenjen nam, ne tistim, ki ga zlorabljajo in pregrešno bogatijo na naš račun. To se mora končati tukaj in zdaj.«

Jamnikova je kritična tudi do vodstva sindikata Fides. »Zdi se, da je Hipokratova prisega pri vodstvu Fidesa že močno zbledela. Namesto da bi se zavzeli za bolnike, vedno znova protestirajo za višje plače, ki so že tako visoke. Ker je od zdravnikov odvisno zdravje in tudi življenje, je njihovo izsiljevanje še toliko bolj zavržno. Nobene empatije ne premorejo – niti do sodelavcev niti do mlajših zdravnikov kaj šele do nas, pacientov, zavarovancev. Tiste požrtvovalne zdravnike, ki vztrajajo in izgorevajo v vedno bolj nemogočih razmerah, pa spoštujemo in smo jim hvaležni.« O vladi pa: »Predsedniku Golobu se je menda zdelo, da poteka depolitizacija policije prepočasi; to se zdi tudi nam, a smo prepričani, da še veliko počasneje poteka reševanje zdravstva ... ker z vsakim izgubljenim dnem tonemo še globlje.«

Branimo javno zdravstvo

Protestnik Borut Žonta se je pridružil stavki pacientov v Kranju, »ker plačujemo zdravstvo, storitev pa ne dobimo. To, kar delata naša politika in zdravstvo, ni v skladu s človekovim dostojanstvom. Občutek imam, da vse pelje v sistem privatizacije. Rešitve so, treba pa je začeti pošteno delati za dobrobit državljanov.«

»Tukaj sem zato, ker branim idejo o javnem zdravstvu. Upam, da se bodo vsi deležniki sposobni poslušati in se odločiti, kako naprej,« je dejala Nuša Nikšič. Protestnik Dušan Krnel meni, da moramo biti tudi državljani aktivni in pomagati vsaj tistim, ki dobro mislijo, da se kaj spremeni. »Moj transparent z napisom Fides pove dovolj, za kaj se v glavnem zavzemajo. Ne za to, da bi se izboljšala kakovost in učinkovitost ter spremenil sistem. V glavnem jih skrbijo evri in dolarji.«

Miran Hladnik, ki se je tudi pridružil stavki pacientov v Kranju pa: »Krivci za to, da se javno zdravstvo izgublja, so znani. Cinično se obnašajo in izražajo glede normalnih demokratičnih zahtev o tem, da je človekovo zdravje ena od osnovnih pravic, ki morajo biti v socialni državi zagotovljene. Mislim pri tem na tiste, ki privatizirajo zdravstvo, to so v glavnem finančni zavodi, ki zdravje jemljejo kot nekaj, kar je treba plačati, ne pa kot dobrino, ki mora biti vsakemu državljanu na voljo zastonj.«

Urgence ne damo

Tudi pred kamniškim zdravstvenim domom je potekal protest zaskrbljenih občanov Kamnika in Komende. Približno sto protestnikov je z mirnim shodom opozorilo na težave v javnem zdravstvu. »Situacija, ki je nastala, ni posledica slabega dela zdravnic in zdravnikov, ampak posledica krize slovenskega javnega zdravstva,« je povedala protestnica Kartini Djalil. Sicer pa je bila bolj kot težave s pomanjkanjem zdravnikov v Kamniku v ospredju zaskrbljenost nad predlogom ukinitve oz. reorganizacije službe nujne medicinske pomoči, na kar so protestniki opozorili z glasnim vzklikanjem: »Urgence ne damo!« Kartini Djalil pa je poudarila: »Kamniška urgenca poleg sosednje Komende pokriva tudi oddaljena območja v Tuhinjski dolini do Motnika in Špitaliča. Predlagana selitev storitev v Domžale bi zato bistveno poslabšala situacijo pacientov, še posebno tistih iz bolj oddaljenih krajev občine.« Ni izključila možnosti, da bi v Kamniku v prihodnje pripravili še kakšen protest za ohranitev službe nujne medicinske pomoči.

Protestnega shoda se je udeležil tudi kamniški župan Matej Slapar, ki se je zbranim zahvalil za podporo. »S tem ste jasno izrazili stališče, da se Kamničani in Komendčani ne bomo pustili zavesti, da bi nam kakorkoli omejili dostop do storitev nujne medicinske pomoči, ki jo imamo. Nasprotno, naša želja je, da bi storitve še nadgradili, nikakor pa ne zmanjšali,« je dejal Slapar, ki je že pred časom skupaj z vodstvom zdravstvenega doma in sosednje občine Komenda na ministrstvo za zdravje naslovil poziv po ohranitvi storitev. »Verjamem, da ga bodo preučili in da bodo naše zahteve upoštevane,« je sklenil.