Setev na Zgornji Dobravi leta 1964 (vir: arhiv Gorenjskega muzeja) / Foto: Anka Novak

Ledinska imena tudi za katastrski občini Dobrava in Zaloše

Razvojna agencija je po Češnjici in Kropi pripravila tudi zemljevid ledinskih imen v katastrskih občinah Dobrava in Zaloše, letos se bodo lotili Ljubnega, Peračice in Brezij.

Domača poimenovanja njiv, travnikov, gozdov, potokov in vseh drugih elementov kulturne krajine so pomemben del naše nesnovne kulturne dediščine.

Radovljica – Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je izdala že drugi zemljevid ledinskih imen na območju občine Radovljica. Po Češnjici in Kropi je zdaj namreč pripravljen še zemljevid za katastrski občini Dobrava in Zaloše, ki prikazuje ledinska imena na območju med potokom Lipnica in Savo od Mišač do Podnarta.

»Na obravnavanem območju je bilo zbranih 268 ledinskih imen, ki so bila zbrana s pomočjo starejših domačinov ter dodatno preverjena na dveh srečanjih s krajani obravnavanega območja. Na zemljevidu so vsa imena zapisana v narečju, saj bodo le v domačem govoru ohranila svojo pristno podobo,« je pojasnil vodja projekta Klemen Klinar.

Tiskani zemljevid je domačinom brezplačno na voljo na Občini Radovljica in v Knjižnici A. T. Linharta Radovljica, poleg tega pa še na sedežu Krajevne skupnosti Podnart in v prostorih Društva upokojencev Podnart. Imena so zabeležena tudi na čezmejnem portalu ledinskih imen www.ledinskaimena.si, ki vsebuje zbrana imena na Gorenjskem in slovenska ledinska imena na avstrijskem Koroškem.

»Domača poimenovanja njiv, travnikov, gozdov, potokov in vseh drugih elementov kulturne krajine so pomemben del naše nesnovne kulturne dediščine. Skupaj s hišnimi imeni so temeljni nosilec lokalnih narečij, hkrati pa so pričevalec o naravnih in nekdanjih družbenih razmerah v prostoru, kjer so ljudje živeli in delali,« še pojasnjuje Klinar.

»Zaradi vedno manjše povezanosti in odvisnosti človeka od naravnega okolja ter izrazite modernizacije kmetijstva ledinska imena izginjajo v pozabo. Namen projekta zato ni bil samo zbrati in obeležiti imena, temveč lokalno prebivalstvo osvestiti o pomenu ledinskih imen. Ljudi spodbujamo k oživitvi imen, ki jih lahko, četudi se ne ukvarjamo več s kmetijstvom, uporabljamo ob naših prostočasnih dejavnostih v domačem okolju,« še poudarja.

Projekt se bo v radovljiški občini nadaljeval tudi letos, predvidoma na območju Ljubnega, Peračice in Brezij.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / torek, 29. november 2022 / 20:41

Za vedoželjne učence

Več kot štiristo otrok iz osemnajstih osnovnih šol z vse Gorenjske so gostili na letošnjem jubilejnem, desetem Festivalu naše prihodnosti na Osnovni šoli Orehek Kranj.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Francka in Vencelj Peternel prihajata iz vasi pod Blegošem, kjer sta se spoznala, živita pa v Šenčurju, kamor ju je pripeljalo delo.

Slovenija / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

K rešitvi težave naj pristopi tudi ministrstvo

Ljubljana – Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je v zvezi s porušenim naravnim sistemom v Dvojnem jezeru na ministra za okolje in prostor Karla Erjavca naslovila pobudo, na...

Tržič / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Prehodni pokal spet v Tržiču

Enajste tržiške igre veselja in smeha so privabile šest ekip z Gorenjske in številne gledalce. Zmagali so domačini.

Kranj / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Vodnjak obnavljajo, ga bodo tudi preselili?

Mojster za ohranjanje kulturne dediščine Leopold Šajn obnavlja vodnjak sv. Janeza Nepomuka z žalujočo ženo, ki stoji ob južni fasadi župnijske cerkve in je ena najlepših kiparskih umetnin v Kranju.

Zanimivosti / četrtek, 20. avgust 2009 / 07:00

Večina Kovorjanov bi sprejela kranjske odpadke

Občina Tržič je Klicnemu studiu slepih v Škofji Loki naročila raziskavo mnenja prebivalcev KS Kovor o tem, ali naj se deponija napolni do konca ali prej zapre.