Pomanjkanje antibiotičnih sirupov za otroke
»Ni več tako, kot je bilo pred covidom. Ves čas so neka nihanja pri dobavljivosti zdravil, enkrat ni enega, drugič ni drugega. K sreči pa smo do sedaj še vse primere uspešno rešili in nihče ni ostal brez zdravil, ki jih je potreboval,« zagotavlja direktorica Gorenjskih lekarn.
»Poudarjam, da se za zdaj vedno najdejo rešitve. Zato ni primerno, da ljudje panično in brezglavo kupujejo zdravila za domače lekarne. S tem si ne naredijo nobene koristi, nasprotno, ob koncu roka uporabe bo to okoljski problem,« opozarja Romana Rakovec.
Kranj – V Sloveniji je trenutno najbolj pereče pomanjkanje zdravil z amoksicilinom v farmacevtskih oblikah, ki so namenjene otrokom – peroralnih suspenzijah oziroma sirupih. Po navedbah javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) trenutno kaže, da bo prvo zdravilo ponovno na voljo v drugi polovici tega tedna.
Direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec je povedala, da je tudi pri njih nastopila motena oskrba oziroma pomanjkanje dostopnosti antibiotičnih peroralnih suspenzij za otroke z amoksicilinom (Ospamox in Hiconcil). »Če ni na voljo sirupa, se lahko otroku ponudi zdravilo v obliki kapsule ali tablete, v lekarnah pa lahko iz gotovih zdravil za odrasle pripravimo magistralna zdravila za otroke. Glede na smernice za zdravljenje okužb je možna tudi uporaba drugih antibiotikov. Nekateri so za zdaj normalno dosegljivi. Rešitve se za zdaj vedno najdejo, potrebno je le sodelovanje med pacientom/skrbnikom pacienta, zdravnikom in farmacevtom ter natančno upoštevanje vseh navodil,« je pojasnila Rakovčeva in dodala, da podobno velja za druga zdravila: »V tem obdobju so problematične še dobave zdravil s paracetamolom za otroke (še vedno ni sirupa Panadol 250) in z ibuprofenom za otroke v obliki sirupa. Slednji je občasno dosegljiv v manjših količinah, zato ga v naših lekarnah še ni zmanjkalo.«
Tudi na Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke zagotavljajo, da se v večini primerov najde neposredna zamenjava za zdravila, le v najredkejših primerih je treba povsem prilagoditi način zdravljenja. Kot pojasnjujejo, so pojavi začasnih motenj v preskrbi s posameznimi zdravili nekaj običajnega tudi drugod po EU in v svetu, vzroki pa do povezani zalogami učinkovin, proizvodnimi omejitvami, distribucijo končnega izdelka in v slovenskem primeru dodatno še z velikostjo trga. »V zadnjih dveh letih smo zaradi pandemije spoznali še nekaj novih razlogov, povezanih s tem: prioritiziranja proizvodnje zdravil in cepiv proti covidu, večtedenska zaprtja najpomembnejših pristanišč in proizvodnih mest zdravilnih učinkovin zunaj EU, čez noč spremenjene potrebe po posameznih zdravilih oziroma skupinah zdravil, kot je primer ob sedanjem povečanem sezonskem valu prehladnih obolenj in virusnih ter bakterijskih okužb ...«
Strokovna združenja po Evropi v tej situaciji pozivajo k uporabi antibiotikov le tam, kjer so indicirani, spodbujajo k razmišljanju o krajših obdobjih antibiotičnega zdravljenja ter poudarjajo, da antibiotiki ne pomagajo pri virusnih okužbah, kot so bronhiolitis, gripa, covid-19, nazofaringitis in velika večina angin in vnetij srednjega ušesa.