Odstrta skrivnost Dolge njive
Brigadir Slovenske vojske Janez Kavar v svoji nedavno izdani knjigi razkriva pomembno vlogo planine Dolga njiva pod Košuto pri zavezniški pomoči gorenjskim in koroškim partizanom.
Za Janeza Kavarja zgodba o Dolgi njivi še ni končana. Nepojasnjena ostaja identiteta in usoda treh od dvanajstih zavezniških letalcev, ki jih je partizan Andrej Peharc skupaj s še dvema partizanoma tik pred koncem vojne iz Koprivne pod Peco vodil v partizanski štab v Medvodje nad Tržičem. Na Dolgi njivi so letalce, čeprav neoborožene, napadli domobranci in tri ubili. Njihova trupla naj bi po vojni svojci odpeljali domov, vendar se zdi ta zgodba Kavarju težko verjetna, saj je bila Dolga njiva pod stalnim nadzorom jugoslovanskih graničarjev. Čeznjo so ilegalci z jugoslovanske strani bežali v Avstrijo – za mnoge je bila to poslednja pot, na Dolgo njivo pa so z avstrijske strani prihajali pripadniki tako imenovane Matjaževe vojske, ki je po vojni poskušala zrušiti režim nove Jugoslavije. Prav tako naj bi bila po spominu Andreja Peharca na Dolgi njivi najmanj na treh mestih še zakopana zavezniška vojaška pomoč.
Upokojeni brigadir Slovenske vojske Janez Kavar iz Križev še naprej vztrajno odkriva neznane ali manj znane dogodke iz slovenske vojaške zgodovine in tudi iz preteklosti svojega kraja. Z raziskovalno radovednostjo na svoj način bogati in dopolnjuje slovensko zgodovino, čeprav gre morda na prvi pogled za navidezno manj zgodovinsko prelomne dogodke ali osebnosti. Za večino pa se kasneje izkaže, da le niso bili tako nepomembni kamenčki v mozaiku narodove zgodovine.
To velja tudi za Kavarjevo najnovejšo knjigo z naslovom Skrivnost Dolge njive, ki so jo v začetku decembra predstavili v Tržiškem muzeju. Ozadje nastanka knjige in okrog 1600 metrov visoko planino, stisnjeno pod južnim pobočjem Košute, sta predstavila kustos Tržiškega muzeja dr. Bojan Knific in avtor sam. Založilo jo je Združenje vojaških gornikov Slovenije in tako dvignilo število izdanih knjig in publikacij na osem. Za kulturni program na predstavitvi je poskrbel pevski zbor Gorščaki, ki deluje pri tržiškem združenju vojaških gornikov.
Motilo ga je omalovaževanje
Za pisanje knjige se je Janez Kavar odločil zaradi več razlogov. Najprej ga je mikala dolgo zamolčana ali zelo malo poznana zgodba o vojaški pomoči, ki so jo zavezniki v drugi polovici leta 1944 in do konca vojne leta 1945 gorenjskim in tudi koroškim partizanskim enotam v okviru 4. operativne cone iz zraka spuščali na posebej izbrana mesta. Eno takih je bila Dolga njiva, čeprav za pomoč iz zraka zelo zahtevna, saj so morala letala, najpogosteje znamke Liberator, Halifax in Welington, v ozki dolini leteti zelo prikrito in nizko – do 180 metrov nad zemljo in s hitrostjo do 130 kilometrov na uro, da jih niso dosegli zadetki nemških protiletalskih topov in da pomoč iz zraka ni padla v prepadna brezna ali na ozemlja pod nemškim poveljstvom. Prav tako je pisca knjige motilo omalovaževanje ali celo posmehovanje vojaške pomoči zaveznikov partizanski vojski, pri kateri so imeli zavezniki svoje misije in so jo kot edino na slovenskem ozemlju upoštevali kot del zavezniškega boja proti nemškemu rajhu. Veliko pove podatek, da so zavezniki iz letali v posebno izdelanih zabojnikih odvrgli slovenskim partizanom približno 3000 ton pomoči!
Spominsko znamenje
Zračna pomoč partizanom, odvržena na zelo znano tržiško planino Dolga njiva, je bila omenjena v spominih in zapisih partizanov in zgodovinarjev Boga Gorjana, Ivana Jana, dr. Marjana Linasija, Sandre Pokrivač, Francija Globočnika in še nekaterih, vendar ni bila podprta z materialnimi dokazi.
Tako je bilo do začetka osemdesetih let, ko je tedanji pastir na Dolgi njivi, danes že pokojni Niko Krapež, našel med ruševjem razpadajoče kovinske letalske zabojnike. Enega je prinesel k planšariji in ga pritrdil na bližnjo smreko. Julija leta 1998 so gorenjski partizani, ki so se bojevali v koroških partizanskih enotah, k zabojniku dodali tablo z informativnim napisom. Potem je spominsko znamenje večinoma samevalo. Zanj je do svoje smrti prostovoljno skrbel Peter Rožič, ki mu je zadnja leta pomagal Elimir Zrim. Naslednji korak k odstiranju skrivnosti Dolge njive je leta 2020 v sodelovanju z diplomatom, pravnikom in častnim občanom Tržiča dr. Ernestom Petričem storil nekdanji smučarski tekač Vinko Grašič iz Križev, ki je obnovil že postavljeno znamenje in ga dopolnil s fotografijami zavezniških letal.
Peharčevi spomini
Ko je brigadir Kavar brskal po gradivu, tudi tujem, in se lotil pisanja knjige, mu je prijatelj Matija Perko prinesel partizanske spomine tudi že pokojnega gorenjskega oziroma koroškega partizana Andreja Peharca, Robeževega iz Loma, ki je bil septembra leta 1944 dodeljen v skupino za sprejem zavezniške pomoči, odvržene nad Dolgo njivo. Pokojni Andrej je v spominih, napisanih julija 1998, verodostojno in natančno opisal, kako je prihajala pomoč iz zraka, kako so varovali in označevali mesto odmetavanja in kaj je bilo v zabojnikih. Zapisal je tudi, da je nosilec enega od zabojnikov predal Gorenjskemu muzeju v Kranju. Andrej Peharc je spomine izročil Matiju Perku, ta pa jih je konec lanskega leta predal Janezu Kavarju kot avtentični dokument za pisanje knjige. Na predstavitvi Kavarjeve knjige je Matija Perko izvirnik Peharčevih spominov izročil v hrambo direktorici Tržiškega muzeja Janji Babšek.
Dolga njiva tako ni več le znana planšarija in priljubljena planinska, pohodniška ali izletniška točka, ampak tudi na novo odkrit kamenček v mozaiku narodove zgodovine.