Slovenska alpska narečja so močno povezana z nemškimi in italijanskimi

»Lep primer je slovenska narečna beseda bajta, ki je v visoki slovenščini majhna, preprosta hiša. To lahko povežemo z italijansko besedo baita, ki se v slovenščino prevaja kot koča,« nam pove Eva Ježovnik, ki že vrsto let sodeluje v jezikovnem projektu VerbaAlpina.

Eva Ježovnik že vse življenje živi v Münchnu. Od leta 2019 študira na Univerzi v Münchnu in že več kot dve leti sodeluje pri projektu VerbaAlpina na slovenskem oddelku. Z njo smo se pogovarjali o tem zanimivem projektu, ki se ukvarja z jezikovnim in kulturnim prostorom Alp.

Za kakšen projekt gre? Kaj vse proučuje?

VerbaAlpina je jezikoslovni raziskovalni projekt, ki je nastal leta 2014 na univerzi Ludwig-Maximilians-Universität v Münchnu. Ukvarjamo se z jezikovnim in kulturnim prostorom Alp, ki vključuje več držav in jezikov. Vendar alpski prostor presega različne državne meje in ga zaznamujejo tudi drugi elementi, kot so tradicija, jezik, narava in geografija. Trenutno smo v tretji fazi projekta, v kateri se večinoma ukvarjamo z besediščem s področja ekologije in turizma.

Zakaj so narečja (in njihovo ohranjanje) tako pomembna za jezik?

Narečja so zelo pomembna, zlasti za govorce samih narečij. S skupnim narečjem se govorci lahko identificirajo drug z drugim in se počutijo pripadni določeni skupini. Splošno gledano, imajo glavni nacionalni jeziki močan vpliv na rabo jezika, zato govorci pogosto raje govorijo v nacionalnem jeziku kot v svojem narečju, zaradi česar lahko pride do izgube narečja. Zato je še toliko pomembnejše, da se ta narečja ohranijo in dokumentirajo, na primer s pomočjo projekta VerbaAlpina.

Vi pokrivate slovenski del projekta. Koga vabite k sodelovanju in na kakšne načine? Kam se lahko obrnejo, kako se lahko natančneje seznanijo z vašim delom?

K sodelovanju vabimo vse, ki govorijo narečje, ki se govori na alpskem območju Slovenije. Eno od njih je seveda gorenjsko. Za informacije in brskanje lahko vedno obiščete našo spletno stran https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/. Če imate kakršna koli vprašanja, se lahko obrnete na nas po e-pošti, na Instagramu (verba.alpina) ali Facebooku (VerbaAlpina).

Kaj sicer ugotavljate pri slovenskih narečjih, zlasti kar se tiče Gorenjske oziroma širše Gorenjske?

Zanimivo je opazovati, kako močno so slovenska alpska narečja, kot so gorenjsko, štajersko in koroško, povezana z drugimi, nemškimi ali italijanskimi narečji. Ozadje so kulturne in zgodovinske okoliščine. Zanimiv primer je slovenska narečna beseda puter, v visokem slovenskem jeziku maslo, ki jo lahko neposredno povežemo z nemško besedo Butter, ki prav tako pomeni maslo. Drug primer je slovenska narečna beseda bajta, ki je v visoki slovenščini majhna, preprosta hiša. To lahko povežemo z italijansko besedo baita, ki se v slovenščino prevaja kot koča. Pomagajte nam dokumentirati še več besed in narečij na spletni strani https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/crowdsourcing. Vsak prispevek je dobrodošel in dragocen!