Mladi prevzemajo kmetije

Država tudi s finančnimi podporami spodbuja (starejše) kmečke gospodarje, da kmetije predajo mladim. Mladi prevzemniki kmetij vsako leto na srečanju oblikujejo predloge za izboljšanje razmer v kmetijstvu. Letos so se srečali v Medvodah.

Medvode – Zveza slovenske podeželske mladine, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v Medvodah pripravili tradicionalno, že sedmo srečanje mladih kmetov, na katerem so se zbrali mladi, ki so v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 prejeli pomoč za zagon dejavnosti na kmetiji. Mladi kmetje so najprej na delavnicah razpravljali o aktualnih vprašanjih – o odzivu kmetov in države na povečevanje cen reprodukcijskega materiala in energentov, o (javnih) sredstvih za sofinanciranje naložb na kmetijah, finančnih instrumentih za mlade kmete, povezovanju kmetov, pogodbenih odnosih, dodani vrednosti in kakovosti življenja na kmetiji ter o definiciji aktivnega kmeta, nato pa so svoje ugotovitve predstavili vsem udeležencem. Omenimo le nekatere.

Kmetom manjka »kulture povezovanja«

Kar zadeva javne razpise za pridobitev finančnih podpor, mladi predlagajo poenostavitev postopkov. »Razpisi bi morali biti takšni, da bi vlogo za razpis lahko pripravili sami, ne pa da moramo za to najemati podjetja, ki nam to zaračunajo,« ugotavljajo mladi, ki si tudi želijo, da bi bili razpisni pogoji skozi celotno petletno programsko obdobje enaki, ne pa da so vsakič malo drugačni.

Kmetom manjka tudi »kulture povezovanja«, raje delujejo samostojno. Povezovati bi se morali ne le iz poslovnih razlogov, ampak tudi zaradi izmenjave znanja, izkušenj in dobrih praks ter druženja. Na vprašanje, zakaj se ne vključijo v zadrugo, so mladi odgovorili, da so nekatere zadruge precej zaprte za nove člane, nekatere pa tudi ne delujejo v korist kmetov. Pogodbe sicer kmetom v večini primerov zagotavljajo odkup pridelkov, a so v pogodbenih odnosih pogosto ujetniki pogajalske (ne)moči. V skupini, ki se je ukvarjala s finančnimi instrumenti, so ugotavljali, da bi (mladi) kmetje poleg nepovratnih sredstev potrebovali še povratna. Državi so predlagali, da razmisli o ugodnih posojilih – do 50 tisoč evrov tistim, ki oddajo zbirno vlogo, in do 500 tisoč evrov kmečkim zavarovancem, pa tudi o državnih poroštva za posojila, brezobrestnih posojilih za nakup kmetijskih zemljišč in izplačilo dedičev … Zelo burna je bila razprava o merilih za opredelitev aktivnega kmeta, eden od predlogov je, da bi jih razvrstili v tri skupine – tržni kmet, samooskrbni kmet in kmet, ki opravlja okoljske in druge funkcije –, pri tem pa bi bili tržni kmetje deležni bonitet pri plačilu dohodnine, dostopu do kmetijskih zemljišč … V razpravo se je vključil tudi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar, ki se je sicer z mladimi pogovarjal o trenutnem stanju in izzivih v kmetijstvu. Mladi so po njegovem mnenju svetla točka v razmišljanjih o slovenskem kmetijstvu, svetoval jim je, da za svoje ideje in predloge pridobijo še več zaveznikov.

Akcijski načrt za mlade

Državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tatjana Buzeti je dejala, da bodo v petletnem obdobju izvajanja strateškega načrta skupne kmetijske politike s finančnimi podporami za zagon dejavnosti na kmetijah podprli 1350 mladih kmetov in za to namenili nekaj manj kot 50 milijonov evrov. Dopolnilno dohodkovno podporo bo prejelo 2700 mladih kmetov, ministrstvo pa bo vsako leto v okviru sheme neposrednih plačil namenilo za mlade kmete dva milijona evrov. V pripravi je tudi akcijski načrt za mlade za obdobje 2023–2027, ta namenja pozornost tudi generaciji, ki predaja kmetije svojim naslednikom.

Prenizke odkupne cene

Med udeleženci srečanja so bile tudi gorenjske mlade kmetice in kmetje. Petra Potočnik s Hotavelj je pred dvema letoma od tašče prevzela kmetijo, na kateri obdelujejo 14 hektarjev zemlje, redijo do 40 goved in nekaj kokoši ter se v okviru dopolnilnih dejavnosti ukvarjajo s predelavo mleka, izdelavo testenin, prodajo mesa, opravljanjem storitev s kmetijskimi stroji … Finančno podporo, ki jo je dobila kot mlada prevzemnica, so porabili za nakup kmetijskih strojev, del pa bodo namenili za gradnjo novega objekta za rejo kokoši nesnic. »Glavni problem so glede na naraščanje stroškov prenizke odkupne cene,« pravi Petra.

Želijo preseliti kmetiji

Podobnega mnenja je Mateja Sajevic z Luž, ki prihaja z družinske kmetije, na kateri obdelujejo 40 hektarjev zemljišč, redijo okoli sto goved in se ukvarjajo s prirejo mleka. Kmetijo je prevzela lani od moževih staršev, mož ima namreč podjetje, ki se ukvarja s prodajo strojev in krmil. »V sedanjih časih je kar pogumno dejanje prevzeti kmetijo,« je dejala Mateja in dodala, da bodo finančno podporo, ki jo je dobila kot mlada prevzemnica kmetije, porabili za posodobitev kmetije. Glavni cilj je preseliti kmetijo iz prostorsko utesnjene lokacije na lokacijo zunaj vasi.

Uvoz poceni hrane razvrednoti kmetovo delo

»Naša kmetija se ukvarja z govedorejo, prašičerejo, perutninarstvom in poljedelstvom, osnovnim dejavnostim pa smo dodali še več dopolnilnih. Ponujamo mlevske izdelke, sončnično olje, zeliščne izdelke …« je povedala Janja Bernik iz Virmaš, agronomka po izobrazbi, ki je kmetijo pred tremi leti prevzela od svoje mame. »To niti ni bila težka odločitev in sem kar vesela, da se 'zgodba' na kmetiji nadaljuje.« Državno finančno podporo bodo porabili za posodobitev kmetijske mehanizacije ter za obnovo gospodarskih poslopij. »V kmetijstvu je veliko problemov, eden od njih je tudi uvoz poceni hrane, ki razvrednoti delo domačih kmetov.«

Vse večja naklonjenost domači hrani

Mateja Mazi z Zgornjega Brnika izhaja s kmetije, na kateri obdelujejo 25 hektarjev zemljišč, redijo okoli sto goved in se ukvarjajo s prirejo mleka in mesa ter s poljedelstvom. Gospodarica na kmetiji je postala lani, po očetovi smrti, letos je tudi uveljavila finančno podporo za mlade prevzemnike. Da nadaljuje delo na kmetiji, je bila že očetova želja, pri odločitvi jo je podprl tudi mož. Finančno podporo, ki ji jo je namenila država, bodo porabili za posodobitev kmetijske mehanizacije. Ob vseh problemih, ki pestijo kmetijstvo, jo veseli, da se med potrošniki le krepi zavedanje o kakovostni domači hrani.