Ilustrator Damijan Stepančič in avtorica Natalija Štular / Foto: Nik Bertoncelj

Mala kraljica velikih sten

V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so pripravili prvo alpinistično slikanico z elementi stripa, v kateri je predstavljena Mira Marko Debelak - Deržaj, ženska z izjemnim značajem, mnogimi talenti in znanji, ki so jo zapisali v zgodovino slovenskega in svetovnega alpinizma.

»Pred nami je izredna publikacija, nekaj povsem svežega v zakladnici opisov gora in njihovih velikanov. Ponuja žlahtno branje, slike in ilustracije, ki bralcem vseh generacij, tudi otroškemu očesu, prisrčno približajo Debelak - Deržajevo, našo veliko alpinistko.« Marija Štremfelj, alpinistka

Slovenski planinski muzej je izdal prvo slikanico z elementi stripa iz projekta, s katerim bodo predstavljali osebnosti iz sveta slovenskega alpinizma in pomembne mejnike alpinizma pri nas. »Začeli smo z eno največjih, to je Mira Marko Debelak - Deržaj, ki je v svetu alpinizma zaslovela s številnimi vzponi kot plezalka v vodstvu, med njimi zagotovo vsi poznamo epski vzpon čez severno steno Špika, ki je predstavljal ne le mejnik ženskega alpinizma, pač pa enega vrhuncev alpinizma med obema vojnama nasploh, v svetovnem merilu,« je uvodoma povedal vodja Slovenskega planinskega muzeja Matjaž Podlipnik. Pogovarjal se je z Natalijo Štular, kustosinjo pedagoginjo, avtorico slikanice z naslovom Mala kraljica velikih sten, ki je poskrbela za zanimive in zgodovinsko podprte tekste, ki bralca potegnejo v zgodbo, ter priznanim in večkrat nagrajenim ilustratorjem Damijanom Stepančičem, ki je slikanico likovno opremil.

Ideja padla na plodna tla

Natalija Štular je spomnila na razstavo 10 sidrišč slovenskega alpinizma, na kateri so v Slovenskem planinskem muzeju pred dvema letoma predstavili deset prelomnih trenutkov slovenskega alpinizma. S tedanjo direktorico Gornjesavskega muzeja Ireno Lačen Benedičič in kustosinjo za planinstvo Sašo Mesec se jim je ob tem utrnila ideja, da bi vse te uspehe lahko predstavili še na malce drugačen način tudi mlajši generaciji za zgled in spodbudo. Kajti, kot je poudarila Štularjeva, so imeli ljudje, ki so pisali te uspehe, poseben značaj: vztrajnost, moč, energijo, voljo do tega, da dosežejo svoj cilj. »Tako se je porodila ideja, da zasnujemo zbirko slikanic, sprva smo bili prepričani, da bodo to stripi, ki smo jih poimenovali Alpinistične legende.« To je bil tudi čas, ko se jim je v muzeju obetalo, da dobijo bogat fond gradiva (dnevnike, fotografije, pisma ...) Debelak - Deržajeve (1904–1948), naše znane alpinistke, plezalke, predavateljice, prevajalke, publicistke. In vredno ga je bilo predstaviti v kombinaciji stripa, slikanice in bogatega arhivskega gradiva, uporabljeni so pristni Mirini citati.

Simbolika naslova

Mala kraljica velikih sten. Mala, ker je bila Mira po videzu drobna, a je imela izredno tehniko plezanja in dobro telesno pripravljenost. Kraljica, ker je bila ena prvih, ki je orala ledno v ženskem alpinizmu tistega časa, ko je bilo plezanje bolj kot ne moški šport. In velikih sten? Turistovskemu klubu Skala se je pridružila leta 1921, že leta 1926 se je lotila edinstvenega vzpona v omenjeno severno steno Špika, opravila je še druge alpinistične vzpone, premamili so jo tudi vrhovi v tujini. Kot vedno se je še naprej podpisovala kot Marko, kar je bil vzdevek iz njenih šolskih dni; nenehno je namreč »po fantovsko« plezala po drevesih, ograjah, lovila ravnotežje vsepovsod ...

Še enkrat – in znova kraljica

»V tistem času je bila ena redkih žensk v evropskem prostoru, ki je imela toliko poguma, iznajdljivosti, da ji je uspelo med moškimi soplezalci doseči, da je plezala prva v navezi. Zaradi njene mačje spretnosti, tovarištva, previdnosti, seveda tudi zaradi njene plezalne tehnike, plezalnih sposobnosti so jo moški jemali kot sebi enako,« je še pojasnila Natalija Štular.

Ilustrator Damijan Stepančič sam ni planinec, vendar pa se je skozi plastenje dnevnikov, zapiskov, predavanj in drugih virov soočil z osebnostjo, kot je bila Mira Marko Debelak - Deržaj. Ključni momenti so narejeni v obliki stripa, podatki podprti s fotografijami, dokumenti in ilustracijami. Čeprav je bila slikanica zasnovana za mladino, jo Natalija Štular priporoča v branje tudi odraslim.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Naklo / sreda, 8. maj 2019 / 11:04

Spoznavali dolino Glinščice

Tržaški Kras z dolino Glinščice je bila tretja postaja evropskega projekta SLAVIT, ki združuje tri gimnazije iz treh držav s slovenskim učnim jezikom.

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 12. avgust 2010 / 07:00

Kriminal

Cariniki našli veliko količino viagre Brnik - Slovenski cariniki so v prtljagi potnika, ki je iz Bangkoka priletel na brniško letališče, našli štiri š...

Kronika / četrtek, 12. avgust 2010 / 07:00

Nesreče

V križišču izsilil prednost Škofja Loka - V soboto zvečer se je na regionalni cesti Škofja Loka-Godešič pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta...

Tržič / četrtek, 12. avgust 2010 / 07:00

Tržiška knjižnica bo lepša

Tržič - Po obnovi strehe na stavbi Balos 4, kjer imajo prostore Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Radio Gorenc in društva, letos urejajo fasado. Okrog 103 tisoč evrov vredno naložb...

Kranj / četrtek, 12. avgust 2010 / 07:00

Brezplačno morje bi kar izsilili

Na Rdečem križu zaradi vse večjih socialnih stisk opažajo za petino večje povpraševanje po brezplačnih letovanjih. Na centrih za socialno delo se soočajo s pritiski staršev, ki skušajo za otroke izsil...

Kranjska Gora / četrtek, 12. avgust 2010 / 07:00

Vid Černe postal častni občan

Ob občinskem prazniku nagrade Andreju Špornu, Agrarni skupnosti Dovje-Mojstrana in Vidu Černetu.