Ilustrator Damijan Stepančič in avtorica Natalija Štular / Foto: Nik Bertoncelj

Mala kraljica velikih sten

V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so pripravili prvo alpinistično slikanico z elementi stripa, v kateri je predstavljena Mira Marko Debelak - Deržaj, ženska z izjemnim značajem, mnogimi talenti in znanji, ki so jo zapisali v zgodovino slovenskega in svetovnega alpinizma.

»Pred nami je izredna publikacija, nekaj povsem svežega v zakladnici opisov gora in njihovih velikanov. Ponuja žlahtno branje, slike in ilustracije, ki bralcem vseh generacij, tudi otroškemu očesu, prisrčno približajo Debelak - Deržajevo, našo veliko alpinistko.« Marija Štremfelj, alpinistka

Slovenski planinski muzej je izdal prvo slikanico z elementi stripa iz projekta, s katerim bodo predstavljali osebnosti iz sveta slovenskega alpinizma in pomembne mejnike alpinizma pri nas. »Začeli smo z eno največjih, to je Mira Marko Debelak - Deržaj, ki je v svetu alpinizma zaslovela s številnimi vzponi kot plezalka v vodstvu, med njimi zagotovo vsi poznamo epski vzpon čez severno steno Špika, ki je predstavljal ne le mejnik ženskega alpinizma, pač pa enega vrhuncev alpinizma med obema vojnama nasploh, v svetovnem merilu,« je uvodoma povedal vodja Slovenskega planinskega muzeja Matjaž Podlipnik. Pogovarjal se je z Natalijo Štular, kustosinjo pedagoginjo, avtorico slikanice z naslovom Mala kraljica velikih sten, ki je poskrbela za zanimive in zgodovinsko podprte tekste, ki bralca potegnejo v zgodbo, ter priznanim in večkrat nagrajenim ilustratorjem Damijanom Stepančičem, ki je slikanico likovno opremil.

Ideja padla na plodna tla

Natalija Štular je spomnila na razstavo 10 sidrišč slovenskega alpinizma, na kateri so v Slovenskem planinskem muzeju pred dvema letoma predstavili deset prelomnih trenutkov slovenskega alpinizma. S tedanjo direktorico Gornjesavskega muzeja Ireno Lačen Benedičič in kustosinjo za planinstvo Sašo Mesec se jim je ob tem utrnila ideja, da bi vse te uspehe lahko predstavili še na malce drugačen način tudi mlajši generaciji za zgled in spodbudo. Kajti, kot je poudarila Štularjeva, so imeli ljudje, ki so pisali te uspehe, poseben značaj: vztrajnost, moč, energijo, voljo do tega, da dosežejo svoj cilj. »Tako se je porodila ideja, da zasnujemo zbirko slikanic, sprva smo bili prepričani, da bodo to stripi, ki smo jih poimenovali Alpinistične legende.« To je bil tudi čas, ko se jim je v muzeju obetalo, da dobijo bogat fond gradiva (dnevnike, fotografije, pisma ...) Debelak - Deržajeve (1904–1948), naše znane alpinistke, plezalke, predavateljice, prevajalke, publicistke. In vredno ga je bilo predstaviti v kombinaciji stripa, slikanice in bogatega arhivskega gradiva, uporabljeni so pristni Mirini citati.

Simbolika naslova

Mala kraljica velikih sten. Mala, ker je bila Mira po videzu drobna, a je imela izredno tehniko plezanja in dobro telesno pripravljenost. Kraljica, ker je bila ena prvih, ki je orala ledno v ženskem alpinizmu tistega časa, ko je bilo plezanje bolj kot ne moški šport. In velikih sten? Turistovskemu klubu Skala se je pridružila leta 1921, že leta 1926 se je lotila edinstvenega vzpona v omenjeno severno steno Špika, opravila je še druge alpinistične vzpone, premamili so jo tudi vrhovi v tujini. Kot vedno se je še naprej podpisovala kot Marko, kar je bil vzdevek iz njenih šolskih dni; nenehno je namreč »po fantovsko« plezala po drevesih, ograjah, lovila ravnotežje vsepovsod ...

Še enkrat – in znova kraljica

»V tistem času je bila ena redkih žensk v evropskem prostoru, ki je imela toliko poguma, iznajdljivosti, da ji je uspelo med moškimi soplezalci doseči, da je plezala prva v navezi. Zaradi njene mačje spretnosti, tovarištva, previdnosti, seveda tudi zaradi njene plezalne tehnike, plezalnih sposobnosti so jo moški jemali kot sebi enako,« je še pojasnila Natalija Štular.

Ilustrator Damijan Stepančič sam ni planinec, vendar pa se je skozi plastenje dnevnikov, zapiskov, predavanj in drugih virov soočil z osebnostjo, kot je bila Mira Marko Debelak - Deržaj. Ključni momenti so narejeni v obliki stripa, podatki podprti s fotografijami, dokumenti in ilustracijami. Čeprav je bila slikanica zasnovana za mladino, jo Natalija Štular priporoča v branje tudi odraslim.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 1. december 2018 / 00:05

Nezaupanje v nove ideje

Ustanovitev Kluba mladih podjetnikov pod okriljem Območne obrtno-podjetniške zbornice Kranj je priložnost za razvoj in zagon dejavnosti mladih podjetnikov, ki pa se pri tem srečujejo...

Objavljeno na isti dan


Preddvor / sobota, 24. december 2022 / 19:47

Božični koncert v preddvorski cerkvi

Preddvor – Cerkveni mešani pevski zbor Sv. Peter iz Preddvora bo božične praznike obogatil s kantato Slovenski božič skladatelja Matije Tomca, ki je izšla leta 1940. Vezni tekst je pripravil Niko K...

Nasveti / sobota, 24. december 2022 / 19:47

Nova rojstva

Najkrajša noč je že mimo in mi se pripravljamo na proslavljanje konca najdaljših noči. Pred nami je spet obdobje podaljševanja dnevov. Ne prija nam, da gremo v službe ponoči in se vračamo, ko je sp...

Preddvor / sobota, 24. december 2022 / 19:46

Tradicionalni potop božičnega drevesca

Preddvor – V Parku Bor ob jezeru Črnava bodo v nedeljo, 25. decembra, ob 17. uri ponovno potapljali božično drevesce. Dogodek bosta z legendo o Hudičevem borštu prepletala Josip Ekar in Jana Jenko,...

Gorenjska / sobota, 24. december 2022 / 13:02

Želimo mirnejši in pravičnejši svet

Božični prazniki imajo za državljane Slovenije poseben pomen. Dan po božiču, 26. decembra, praznujemo dan samostojnosti in enotnosti.

Slovenija / sobota, 24. december 2022 / 09:44

O vojni v miru

V teh dneh po svetu spet odzvanja staro božično sporočilo: Mir ljudem na zemlji! A zemljani ga dojemamo povsem različno. Zelo (ne)stvarno je za tiste, ki živijo v vojni, le načelno pa za nas, ki (za z...