Drugim sem vzela prijatelja, sina, brata

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sreda, 21. december 2022 / 15:08

Manca, povzročiteljica prometne nesreče, v kateri je umrl njen prijatelj: »Nikoli ne bom sprejela, si odpustila, kar sem storila. Tudi če bi dobila višjo zaporno kazen, bi jo sprejela.«

Ljubljana – »Nikoli ne bom sprejela, si odpustila, kar sem storila. Tudi če bi dobila višjo zaporno kazen, bi jo sprejela. Po nesreči sem razmišljala, da moje življenje ni več vredno nič, da sem uničila drugim življenje, vzela sem jim prijatelja, sina, brata. Ker so mi družina, partner in prijateljica stali ob strani, sem se lahko izvlekla iz teh črnih misli,« pravi Manca, ki v zaporu na Igu prestaja zaporno kazen zaradi povzročitve prometne nesreče pod vplivom alkohola s smrtnim izidom. Danes 28-letna Manca (njeno ime je zaradi varovanja zasebnosti spremenjeno) je pred dnevi spregovorila o svoji težki izkušnji na skupni novinarski konferenci Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) in Agencije za varnost prometa (AVP), na kateri so se posvetili vidikom povzročitelja prometne nesreče pod vplivom alkohola in rehabilitaciji v zavodu za prestajanje kazni zapora.

V nesreči umrl prijatelj

Nesreča, ki je Manco zaznamovala za vse življenje, se je zgodila leta 2020, na začetku epidemije covida-19, ko so s prijatelji popivali na vikendu. Okoli polnoči se je odločila z avtomobilom vrniti domov. Prijatelj in njegovo dekle sta se odločila, da se peljeta z njo – na pokrovu motorja, čemur Manca ni nasprotovala. Po slabem kilometru se je zgodila nesreča, trčili so v ograjo. Manca se s solzami v očeh spominja, da je po trku splezala skozi okno avtomobila in videla prijatelja ležati na tleh. Kljub hitremu posredovanju reševalcev je kasneje v bolnišnici od mame umrlega izvedela, da je takrat 25-letni fant v bolnišnici umrl.

»Sporočila bi drugim, naj res dobro razmislijo, ali se splača. Ne gre za eno osebo, gre za celo družino, prijatelje, sodelavce, cela skupnost je lahko zaznamovana zaradi sebičnosti ene osebe, ki sede pijana za volan. Sama sem to storila samo enkrat, a že prvič je bilo usodno. S svojo zgodbo želim podajati širše sporočilo o posledicah in ozaveščati glede zlorabe alkohola ter v družbi nekaj premakniti,« danes pred mladostniško objestnostjo in zlorabo alkohola za volanom svari Manca.

Zaznamovani za vse življenje

Vse žrtve prometnih nesreč so tragične in usodno zarežejo s težko bolečino, je opozorila Dragica Sternad Pražnikar iz AVP. Storilci, pri katerih so občutki obžalovanja zelo močno izraženi, pogosto izpovejo, da zaporna kazen ni najhujša kazen, ki jih je doletela. Povzročili so izgubo življenja in s tem zaznamovali tudi družine, prijatelje, znance žrtve – s to odgovornostjo in bremenom pa se bodo morali soočati celo svoje življenje, je poudarila.

Vesna Kopač, ki v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig vodi strokovno obravnavo odvisnosti od alkohola, je pojasnila, da vsakega obsojenca ali obsojenko obravnavajo individualno z osebnim načrtom, v katerem se določajo potrebe in tveganja. »V prvi fazi so intenzivni poglobljeni pogovori, v katerih obsojenca motiviramo za pogovor, sklenemo terapevtski dogovor, kjer se dogovorimo za pravila igre, druga faza je faza edukacije. V tretji fazi sledi preverjanje in vzdrževanje abstinence. Za Manco smo med obravnavo prepoznali, da je terapija tudi udeležba na tovrstnih dogodkih ozaveščanja – preko njih bo lažje predelala travmo in skupnosti nekaj dala. Tudi nas, zaposlene v zaporih, se dotaknejo zgodbe s tragičnimi posledicami, zato se pridružujemo pozivu ničelne tolerance do alkohola, drog in uporabe telefona na cesti. Uporabljajmo druge rešitve – ni tabu poklicati taksi ali svoje heroje v pižamah,« je pozvala.

»V naši družbi so globoko zakoreninjene različne stereotipne predstave, ki žal vodijo v to, da vozniki vse prepogosto podcenijo vpliv alkohola na vožnjo. Resnica pa je združena v enem samem preprostem stavku: Varna meja pitja alkohola ne obstaja. Če se odpravljate na dogodek, kjer je verjetnost, da boste uživali alkohol, vnaprej načrtujte, kako boste varno prišli domov,« je ob tej priložnosti dejala Simona Felser, v. d. direktorice AVP.

Devet obsojencev imelo težave z alkoholom

V URSIKS so v letu 2021 obravnavali 27 obsojencev, ki so prestajali zaporno kazen po poglavju Kazenskega zakonika, ki opredeljuje kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa. Ta kategorija je sicer širša in ne pomeni, da so bili vsi v času storitve kaznivega dejanja pod vplivom alkohola. Hkrati pa v okviru obravnave zaprtih oseb, ne glede na vrsto kaznivega dejanja, izvajajo tudi posebno obliko obravnave oseb s težavami zaradi alkohola. V letu 2021 je bilo v tovrstno obravnavo vključenih 273 vseh zaprtih oseb, kar pomeni, da je bilo prepoznanih slabih devet odstotkov zaprtih oseb s težavami zaradi uživanja alkohola. Delež zaprtih oseb s težavami zaradi uživanja prepovedanih drog je bil lani kar 28-odstoten.

V zavodih za prestajanje kazni zapora in v prevzgojnem domu sicer izvajajo ukrepe z vključevanjem zaprtih oseb s tovrstnimi težavami v psihosocialne programe obravnave, v sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami in drugimi organizacijami, ki nudijo specializirane obravnave.

V rehabilitacijskih programih pet tisoč oseb

AVP pa izvaja rehabilitacijski program, v okviru katerega potekajo edukacijske in psihosocialne delavnice, ki se jih morajo deležiti storilci prekrškov zaradi vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi. Cilj programa je ozavestiti tvegano obnašanje ter doseči spremembo načina razmišljanja in obnašanja v prometu storilcev prekrškov. Letos do začetka decembra se je 418 edukacijskih delavnic se je udeležilo 4535 udeležencev, 74 psihosocialnih delavnic pa 685 udeležencev.

V letu 2021 se je obeh delavnic udeležilo skupaj 5769 udeležencev, pri čemer se jih je udeležilo tudi 2052 udeležencev, ki so bili prijavljeni v letu 2020, ko so veljale covidne omejitve. V letu 2020 je bilo 3420 udeležencev delavnic, medtem ko so se v letu 2019 delavnic udeležili 4203 udeleženci, še leto prej pa 5522 udeležencev.