Emilija - Romanja, 9. del

Besedilo: Grega Flajnik
Kategorija: Rekreacija / torek, 20. december 2022 / 15:50

Po cestah, kjer smo se vozili, smo le redko srečali hitre in nervozne voznike. Opazili smo celo, da so do kolesarjev prav tolerantni.

Z eno skupino smo se s poti Via Panoramica vračali po široki dvopasovni cesti in vodnik nas je suvereno vodil po njej. Brez pomisleka smo tudi zapeljali v dvopasovno krožišče. Vozniki so se ustavili in potrpežljivo čakali, da ga je naša dolga skupina prekolesarila. Ko smo se kasneje pogovarjali z vodniki o prometu in sem povedal svojo izkušnjo, so mi rekli, da je to posledica več dejavnikov. V teh krajih so skoraj vsi prebivalci tudi navdušeni kolesarji, hkrati je veliko ljudi posredno ali neposredno odvisnih od (tudi kolesarskega) turizma in mestne oblasti že več let načrtno opozarjajo na previdnost v prometu in investirajo v gradnjo kolesarskih stez. Če bi kolesarili drugod v Italiji, na primer v Bologni ali Milanu, bi dobil povsem drugačen občutek, saj so tam vozniki veliko bolj napeti, so me še opozorili.

In še en razlog je: v teh krajih je v spomladi in jeseni res veliko kolesarjev. Srečali smo skupine iz Kanade, Poljske, Nemčije in Avstrije. V vsaki je bilo okrog dvajset dobro telesno pripravljenih kolesarjev, pretežno na specialkah. Skoraj vse skupine so vodili izkušeni lokalni kolesarski vodniki. Na ozkih odročnih cestah, kot je Via Panoramica, se včasih sreča toliko kolesarjev, da za avtomobile preprosto ni prostora.

Z našo drugo skupino smo se povzpeli še k lepo ohranjenemu srednjeveškemu gradu Gradara. Za njegovimi stenami naj bi se nesrečno zaljubila Paolo in Francesca, ki ju je Francescin mož Gianciotto zalotil v objemu in ubil. To ljubezensko zgodbo je kasneje ovekovečil pesnik Dante v svoji Božanski komediji. Danes je grad lepo obnovljen in privablja številne turiste. S kolesi smo se peljali po poti, kjer naj bi se nekoč sprehajala Paolo in Francesca. Pot je označena z majhnimi srčki.

Sledila je še prijetna vožnja nazaj v Riccione, kjer smo se ustavili še pred poletno vilo italijanskega fašističnega di­k­tatorja Benita Mussolinija. Po večerji je seveda sledil kulturni program.