Starine jo privlačijo že od nekdaj

Zidovje kamniškega Mladinskega centra Kotlovnica še do 16. decembra letos gosti ustvarjalni fotografski imaginarij domačinke Nike Medved, ki na ta način na ogled postavlja najrazličnejše starine. Umetnica vidi starinarstvo kot poslanstvo, misijo, da ljudem pove zgodbe, ki ne smejo biti pozabljene. »Predmetom iz preteklosti moramo dati priložnost, da ponovno zaživijo,« je prepričana.

Nika Medved živi v Mekinjah, fotografija ji je blizu od srednješolskih let, resnično pa jo je vzljubila pred desetimi leti, ko se je začela ukvarjati z lomografijo. Novembra je v kamniškem Mladinskem centru Kotlovnica razstavila osem fotografij v velikem formatu. Dela so posneta s tehniko »light painting«, o čemer se je v svoji recenziji razstave razpisal tudi Anže Slana. Umetnica pa razloži, da gre v bistvu za tehniko svetlobnega slikanja. »Kar pomeni, da slikamo predmete v temi, z odprto zaslonko in jih obsvetljujemo z manjšo lučjo. S takim načinom dosežemo, da fotografije pridobijo čarobnost, saj delujejo naslikane.« Slana jo je v svojem zapisu dopolnil: »Tako nastale fotografije zaradi izbrane tehnike postrežejo z edinstveno barvno podobo, ki deluje nekoliko arhaično.« Dodal pa je še, da je že na prvi pogled jasno, da so pred nami tihožitja. »Kompozicije objektov so sestavljene iz najrazličnejših predmetov, pa naj bodo ti namenjeni zgolj okrasju ali pa imajo uporabno funkcijo.« Tako na fotografijah vzbujajo neko simboliko: na primer ura, ki se je ustavila, ponazarja minljivost. Avtorica razstave pojasni, da so vse razstavljene fotografije del kreative njene spletne starinarnice Raro antiques. Motivika je tako pravzaprav odvisna od kategorij, ki so predstavljene v starinarnici – svetila, pohištvo, dekor ...

Poslanstvo, ki jo je samo našlo

Niko Medved starine privlačijo od nekdaj. »So moja velika ljubezen, poslanstvo, ki me je nekako samo našlo. Obožujem zgodovino, še bolj pa zgodbe, ki se prepletajo v predmetih, ki so si jih lastili naši predniki. Občudujem spretnosti mojstrov, ki so živeli pred desetletji in so vse svoje življenje namenili majhnim podrobnostim v pohištvu in drobnih dekorativnih predmetih. Podrobnosti, ki jih v današnjem svetu nikakor ne moremo več najti,« pravi.

Razmišlja, da bi v prihodnosti odprla tudi fizično starinarnico, čeprav je že sedaj vesela vsakega, ki si zbirko starin želi ogledati v živo. Ta je široka: »Od najbolj bizarnih (različne mučilne naprave, kot so opravljivkina uzda, mučilna ovratnica in deviški pas, pa tudi posmrtne maske in maskarone ...) do vsakodnevnih uporabnih predmetov, kosov pohištva; pa tudi dekorativnih predmetov in luči,« našteva.

Starinarstvo vidi kot poslanstvo, da ljudem pove zgodbe, ki ne smejo biti pozabljene. »Predmetom iz preteklosti moramo dati priložnost, da ponovno zaživijo. Ni enega predmeta, da ne bi v sebi nosil zgodbe in posebnega pomena.« Nadaljuje, da živimo v časih, ko je hitrost pomembna, tudi pohištvo in dekorativa za naše prostore imata tako največkrat življenjsko dobo le nekaj let – da bomo lahko čim prej spet kupili kaj novega … »V preteklosti pa je šlo pri vsakem predmetu za trajnost in preciznost …,« kar je tisto, kar starinarko in umetnico še posebno navdušuje.

Vse premalo ljudi se zaveda veličine preteklosti, še enkrat poudari Nika Medved. Sama jo poskuša približati posameznikom ravno skozi spletno starinarnico, skozi pisano besedo v njej. »Da vsaj še koga privabim v ta zanimivi svet.« Omeni pa tudi potovanja, ki pridejo »v paketu« s starinarstvom – kot se izrazi; če želiš imeti kakovostne in zanimive starine, moraš namreč biti na poti prav vsak dan.