Plačilo odvisno le od točk

Na posvetu javne službe kmetijskega svetovanja na Bledu je bila glavna tema kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki (OMD). Z novo kmetijsko politiko bo plačilo OMD odvisno le od števila točk.

Bled – Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je prejšnji ponedeljek na Bledu pripravila tradicionalni, že sedemintrideseti posvet javne službe kmetijskega svetovanja, v torek pa je bil v organizaciji ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še dogodek Evropskega partnerstva za inovacije – EIP. Osrednja tema posveta je bil razvoj kmetijstva in napredek na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje (OMD).

<strong>Prenovili model točkovanja kmetij</strong>

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je v uvodnem nagovoru dejala, da je dobro delo kmetijskih svetovalcev vidno na terenu, še zlasti tam, kjer so svetovalci predani svojemu delu ne glede na delovni čas. Ministrstvo je v izhodiščih za pripravo programa javne službe kmetijskega svetovanja za prihodnje leto med njene prednostne naloge uvrstilo izvajanje strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 s poudarkom na vključevanju kmetijskih gospodarstev v ukrepe za kmetijsko-okoljska in podnebna plačila (Kopop), v shemo za okolje in podnebje (Sopo) in eko sheme ter v ukrepe, povezane s podnebnimi spremembami. Plačila OMD so v vseh dosedanjih programskih obdobjih predstavljala pomemben delež sredstev razvoja podeželja, enako bo tudi v obdobju 2023–2027, ko bodo uvedli tudi nekatere spremembe. Glavna sprememba je posodobitev dvanajst let starega modela točkovanja kmetij in ukinitev fiksnega dela plačila, kar pomeni, da bo plačilo odvisno le od številka točk. »Prenova sistema plačil za OMD ohranja zavezo po skrbni obravnavi teh območij, hkrati pa bolj ciljno naslavlja ohranjanje najtežjih pridelovalnih površin,« je dejala ministrica.

<strong>Polovica plačil OMD bo obdavčena</strong>

»Težko bi rekli, da so sedanje razmere spodbudne za kmetijstvo. A ne glede na to, v kakšnih razmerah delujejo kmetje, se jim morata zbornica in javna služba kmetijskega svetovanja prilagoditi, še posebej sedaj, ko bomo morali kmete usmerjati v novem programskem obdobju skupne kmetijske politike 2023–2027,« je dejal Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, in dodal, da velika večina kmetov še vedno potrebuje nasvete kmetijskih svetovalcev. »Želimo pa si, da bi svetovalci lahko več prenašali znanje in bili manj administrativni pomočniki za kmetije in podeželje.« Žveglič je opozoril tudi na to, da bo s spremembo zakona o dohodnini, ki so ji v zbornici nasprotovali, polovica OMD-plačil obdavčena, kar bo posledično vplivalo tudi na socialni položaj kmetov.

<strong>Koristni nasveti ob suši in v krizi</strong>

»Javna služba kmetijskega svetovanja dobiva v zadnjem obdobju sveže kadre, kar četrtina svetovalcev je mlajših od 40 let. Novi svetovalci šele spoznavajo dejansko sliko kmetijstva, ki je daleč od idilične; prav zato kmetje še kako potrebujejo svetovalce,« je dejal Anton Jagodic, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje na KGZS, in se zahvalil za trud vsem svetovalcem, še posebej tistim, ki so prišli blizu oziroma do konca svoje poklicne poti. »Ohranili ste podeželje živo in v vsako vas po Sloveniji pripeljali evropski denar.« Kot je dejal Jagodic, so kmetijski svetovalci letos z nasveti pomagali kmetom tudi ob suši in še posebej ob zvišanju cen in pomanjkanju mineralnih gnojil. »Če kdaj, potem je v krizi znanje najboljša pot do rešitve,« je dejal Jagodic in dodal: »Da bi postali dobri prenosniki znanja, kar kmetje od nas pričakujejo, potrebujemo tudi čas za lastno izobraževanje in usposabljanje.«

<strong>Kmetijstvo pred velikimi izzivi</strong>

Ko je direktor kmetijsko-gozdarske zbornice Janez Pirc govoril o izzivih kmetijstva v prihodnje, je med drugim dejal, da ekonomski položaj kmetij ni rožnat, saj vhodni stroški zaradi podražitev naraščajo hitreje kot odkupne cene pridelkov. Na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je ekonomska moč kmetij slabša kot zunaj teh območij, znižalo se je število glav velike živine, pojavlja se tudi zaraščanje kmetijskih zemljišč. Veliki izzivi za slovensko kmetijstvo so tudi neugodna starostna struktura, skrb za naravo in prilagajanje kmetij na podnebne spremembe, izvajanje skupne kmetijske politike v obdobju 2023–2027, doseganje visoko postavljenih ciljev na področju ekološkega kmetovanja … »Veliko govorimo o dobrobiti živali, pozabljamo pa na standarde za kmete in njihove družine,« je dejal Janez Pirc in izpostavil mlade prevzemnike kmetij, ki si kajpak želijo, da bi bili glede teh primerljivi s svojimi vrstniki.