V Fidesu ministru za zdravje očitajo pritiske

Pogajanja s Fidesom končana

V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides Slovenije niso zadovoljni z razpletom torkovih pogajanj z vlado o dvigu zdravniških plač in zato ne izključujejo možnosti stavke. Ta po besedah ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana ni potrebna. Minister v najkrajšem možnem času pričakuje sprejem vladnih izhodišč za nov steber v zdravstvu, h kateremu so povabili vse zdravstvene sindikate. Plače se bodo sicer aprila za en razred dvignile vsem zaposlenim v javnem sektorju, tudi zdravnikom. Fides je vladni strani v torek poslal nov predlog za dvig plač vsem zdravnikom in zobozdravnikom za pet plačnih razredov. Vlada pa je predlagala dvig plač za štiri plačne razrede za zdravnike, ki so umeščeni do 57. plačnega razreda. Zdravnikom v 57. plačnem razredu je ponudila dogovorjeno odpravo plačnega stropa z aprilom, dogovorjenemu dvigu plač za en plačni razred pa so dodali še enega, skupaj torej dva. Vladni predlog je po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik v prihodnjem letu vreden 45 milijonov evrov, v letu 2024 pa 60 milijonov evrov. V sredo se je vladna stran ponovno sestala z reprezentativnimi sindikati zdravstva in socialnega varstva, ob tem pa je ministrica dejala, da za sklenitev sporazuma z vlado zadostuje že en podpisnik kolektivne pogodbe, zato torej podpis Fidesa ni potreben. Glavni odbor Fidesa je sicer v sredo sklenil, da bodo odločitev o nadaljnjih sindikalnih aktivnostih sprejeli po anketi med svojimi člani, je sporočil vodja pogajalske skupine sindikata Gregor Zemljič. Slednji je ministru za zdravje očital tudi grožnje, saj naj bi v telefonskem pogovoru od njega zahteval podpis sporazuma, ker da ima »ukaz s strani premierja, da se v primeru napovedi in izvedbe stavke proti zdravnikom in Fidesu vodi totalna vojna, cilj pa bo osamiti in izčrpati zdravnike in Fides«. Na Komisiji za preprečevanje korupcije so potrdili, da so o tem že prejeli prijavo. Bešič Loredan je sicer telefonski klic Zemljiču potrdil in dejal, da je šlo za osebni klic kolegu, v katerem so ga odnesla čustva, ni pa šlo za osebne grožnje. Zaradi domnevnih groženj se je z ministrom sestal tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je sporočil, da še vedno uživa njegovo podporo. V kabinetu predsednika vlade so sicer Bešič Loredanu razložili, da vedno kliče kot podpredsednik vlade in minister za zdravje.

Pogajajo se tudi s šolskim sindikatom

Vlada se o stavkovnih zahtevah pogaja tudi s šolskim sindikatom Sviz, tudi glede teh zahtev še niso dosegli dogovora. Po zadnjih pogajanjih v torek je glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj za STA dejal, da dobivajo »občutek, da se vse bolj vrtijo v prazno«. Ministrstvo je sicer za prihodnja pogajanja obljubilo protipredlog glede zahteve o odpravi zaostankov pri vrednotenju pedagoškega dela, je dodal. Kot je poudaril, je sindikat vladni strani s številkami natančno prikazal, da se vrednotenje pedagoškega dela zmanjšuje sistematično zadnjih deset let, intenzivno pa zadnjih pet let. Pomočnice vzgojiteljic so globoko pod minimalno plačo, visokošolski asistenti in učitelji ter raziskovalci pa bodo z zvišanjem plač zdravnikov še dodatno zaostali, česar v Svizu ne bodo dopustili, je pojasnil Štrukelj. »Vlada dela za nas podcenjujočo, ponižujočo razliko do pogajanj v zdravstvu, ki jih zdaj pred našimi očmi zapira z zviševanjem plač, medtem ko od nas pričakuje, da počakamo na plačni sistem,« je še dejal in poudaril, da dokler se bo to nadaljevalo, bodo prisiljeni stavko nadaljevati.

Pahor za konec v Zagrebu

Predsednik republike Borut Pahor je bil v ponedeljek na obisku pri hrvaškem predsedniku Zoranu Milanoviću, kar je bil njegov zadnji uradni obisk v tujini. Kot je pojasnil, je v Zagrebu sporočil, da je prepričan, da bodo določila arbitražnega sporazuma prej ali slej veljala, ker ni nobene dobre ali boljše alternative.

NUK 2 do leta 2026

Predsednik vlade Robert Golob in minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič sta ta teden obiskala Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) in razložila, da so tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za projekt NUK II, gradnja pa se bo začela prihodnje leto. Projekt naj bi bil končan leta 2026, njegova vrednost pa je ocenjena na 102 milijona evrov. Večji del sredstev nameravajo zagotoviti v okviru vladnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za koriščenje sredstev evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, preostalo pa iz proračuna. NUK 2 bo večnamensko središče, ki se bo raztezalo v sedmih etažah in na 13.600 kvadratnih metrih.