Janko in Metka
Predstava Ritual 2022 je nastal pod naslovom Janko in Metka – Ritualke in prijatelji. V plesni zgodbi so koreografinje in plesalke združile plesno kreativnost z gledališkimi elementi. Premiero je nova plesna pravljica doživela na odru Doma kulture Kamnik. V številni ekipi so zaplesale tudi gostje iz Štajerske, nastopajoče pa prihajajo tako rekoč z vseh koncev Slovenije.
Zgodba se začne z vonjem po temi. Ostal je sam z otrokoma. Točil je solze, ko je rezal zadnji kos kruha. Pogrešal je ženo, ki jo je tako zelo ljubil. Spomin nanjo boli. V soju sveč pleše njena duša ...
»Predstava je projekt oziroma skupek idej posameznikov in skupin, ki delujemo na področju plesne zvrsti, imenovane tribal fusion,« razloži vodja skupine Ritualke Nadia Džamastagić, ki je tokrat prevzela le koordinacijo in vlogo pobudnika ter nekaj točk pripravila kot koreografinja. Projekt je namreč nastajal v času njene porodniške odsotnosti in je bil zato koncept dela drugačen, obenem pa so se dekleta po daljšem času vrnila na oder – epidemija je vseeno naredila svoje in jih za nekaj časa preselila na »odre« njihovih sob.
Porodniška odsotnost je bila za Džamastagićevo pravi izziv. »Točke so pripravljale plesne prijateljice, ki delujejo znotraj Ritualk in tudi gostujočih plesnih skupin, in solistke. Jaz sem prevzela koordinacijo in okviren scenarij – za vsak projekt je potreben vodja, zato sem prevzela delo, ki ni zahtevalo prevelike odsotnosti glede na materinsko vlogo. V predstavi nastopata tudi otroka, ki sta prevzela vlogo Janka in Metke. Imamo pa še eno moško vlogo: očeta. Zgodba je zelo razgibana in globoka. Prva stvar, ki pritegne gledalčevo zanimanje v dvorani, je, kako mačeha oziroma mati zahteva smrt otrok. Zaradi lastnega interesa pošlje otroka lačnim zverem ...«
V plesnih nastopih, ki si sledijo – vseh plesnih slik ali točk je 18 – gledalec spremlja različne plesne stile, ideje, vpeljani so elementi igre, paleta uporabljene glasbe je žanrsko široka, predstavo pa ponovno bogatijo kostumi. Zanje so plesalke poskrbele same, tudi idejna kreativnost je bila njihova. V skupini imajo plesalko, ki je šivilja in jim z veseljem priskoči na pomoč. »Posebnost skupine je tudi v tem, da izdelujemo kostume iz odpadnih materialov ali recikliramo stare kose. Osredotočimo se na to, da je strošek čim manjši, kreativnost pa čim večja. Uporabljamo tudi zanimive rekvizite, ki popestrijo igrane dele predstave,« razlaga Nadia Džamastagić. Predstava »teče« na glasbo, točke se povezujejo. So nekakšna osrednja nit zgodbe, s seboj pa nosijo močna sporočila. »Smo še vedno v času epidemije negativnih čustev, neke bitke med spoloma. Manipulacija žensk in moških, beg pred trenutno situacijo, tek za imetjem in grabljenje materialnih dobrin … Nova razmerja so pogojena z zahtevami, egoizmom in premočjo. Šibek moški povzroča premočno žensko – nastaja kaos. Otroci so prepuščeni lakoti iskrenih čustev,« še na kratko pojasni sporočilo letošnje plesne zgodbe.