Replika žičnice, ki so jo italijanski vojaki uporabljali za prevoz tovora na Kor. / Foto: Gregor Habjan

Po poteh rapalske meje

Na Soriški planini opažajo vse več pohodnikov, ki se odpravijo po poteh nekdanje rapalske meje, mimo vojaških kasarn, opazovalnic, utrdb … Poti imajo več novih pridobitev.

Soriška planina – V občini Železniki imajo že več let komisijo za delo na področju Rupnikove linije in rapalske meje. Potem ko je komisija leta 2019 pri davškem mostu uredila spominski park s protitankovskimi ovirami Rupnikove linije, se je lani in letos posvetila urejanju poti po nekdanji rapalski meji po vrhovih Soriške planine, in sicer skupaj s Turističnim društvom Sorica in Turističnim centrom Soriška planina, ki ju vodi Polona Golija, ter Zgodovinskim društvom rapalska meja iz Podbrda. Ob poteh so tudi ostanki italijanskega sistema obrambnih utrdb – Alpskega zidu. Kot je pojasnila Golijeva, sicer tudi članica omenjene komisije, ki jo vodi Gregor Habjan, direktor Javnega zavoda Ratitovec, so se ukvarjali z ureditvijo poti po rapalski meji in notranjo ureditvijo opazovalnice Lajnar. »Uredili smo mulatjero z Lajnarja proti Koru, pri Koru se je na mestu nekdanje zgornje postaje tovorne žičnice postavila replika vozička in zgornje postaje. Znotraj opazovalnice Lajnar smo elektrificirali hodnike in dvorane, v njej si lahko obiskovalci zdaj ogledajo tudi repliko vojaškega mitraljeza in nekaj dodatnih originalnih artefaktov, sicer pa je opazovalnica zaprta z železnimi vrati in pripravljena na nadgradnjo v muzej. Na štirih točkah so tudi postavljene informativne table,« je o pridobitvah povedala Polona Golija.

Kot pravi, so za obiskovalce, ki jih je vsako leto več, še posebej zanimivi ohranjeni objekti na Lajnarju (vojašnica in opazovalnica) pa tudi utrdba in tovorna žičnica na Koru ter opazovalnica Možic. Dodala je, da si želijo, da bi sčasoma uredili še muzejske vsebine znotraj objektov in ter ponudili tudi audio in vizualne vsebine. »Želimo si tudi, da bi preprečili propadanje objektov in da bi širša javnost prepoznala tudi zgodovinski in kulturni pomen ohranjanja objektov Alpskega zidu,« je poudarila.

Komisija za delo na področju Rupnikove linije in rapalske meje bo po napovedih Gregorja Habjana v prihodnje poskrbela za vzdrževanje predmetov in prostorov iz omenjenih projektov, ki so jih izvedli v štirih letih delovanja. »Dogovorili smo se, da bomo v prihodnje naredili tudi kakšen korak naprej na območju Rupnikove linije pod Ratitovcem, da bi pospravili in uredili kakšen bunker ter ga tematsko opremili. Pomembno je tudi povezovanje s sosednjimi občinami in še dlje prek meja, v sodelovanju v dodatnih projektih bomo skušati pridobiti dodatna sredstva, ki nam bodo omogočila razvoj tega področja,« je poudaril Habjan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / torek, 22. april 2008 / 07:00

Kako to delajo Avstrijci

Ko so se na prelomu leta v Kranju pojavila težave zaradi odlaganja smeti, ker odlagališče v Tenetišah ni obratovalo, se je župan Milan Kocjan pri sosedih v Železni Kapli pozanimal, kako z odpadki ravn...

Objavljeno na isti dan


Bled / / 23:04

Poseg v naravo odločno prevelik

Gradnja kolesarske povezave med Bledom in Bohinjem vzbuja pri nekaterih domačinih in naravovarstvenikih pomisleke glede njenih posledic in čezmernih posegov v naravo na določenih območjih.

Kranj / / 22:59

Prvi e-busi in polnilnice

V Kranju bodo do konca aprila vzpostavili štiri polnilnice za štiri e-avtobuse, ki bodo v kratkem začeli voziti v mestnem prometu. Do konca leta sledijo še po štirje električni avtobusi in polnilnice.

Gospodarstvo / / 22:58

Pokvarjen aparat nesite na servis

Družba ZEOS s posebno akcijo ponovno spodbuja potrošnike, da pokvarjenega električnega aparata ne zavržejo, ampak ga nesejo na popravilo k lokalnemu serviserju.

Gospodarstvo / / 22:56

Celo v Kašariji ni več prosa

Letos je mednarodno leto prosa. Na Gorenjskem so ga lani pridelovali le na 7,1 hektarja površine. Pridelavo so opustili celo v Kašariji, za katero že ime pove, da je bila nekdaj kaša pomembna v prehra...

Razvedrilo / / 22:31

Višnarjov Aleš srečal Abrahama

Aleš Okorn, marljivi gospodar znane šenčurske kmetije pri Višnarju, je praznoval petdeset let. Ob okroglem jubileju so mu najbližji, prijatelji in sokrajani zaželeli vse najboljše, postavili velik mla...