Suša, divjad in draginja

Kmetje z območja medvoške kmetijske zadruge ugotavljajo, da je v razmerah, ko jih pestijo posledice suše, škoda po divjadi in občutne podražitve reprodukcijskega materiala, zelo težko kmetovati. Od države pričakujejo hitro ukrepanje, so povedali predstavnikom kmetijskega ministrstva na sestanku v Medvodah.

Medvode – Ko so ob letošnji suši kmetijski funkcionarji obiskovali kmetije v vzhodni Sloveniji, je kmete, zadružnike Kmetijske zadruge Medvode, razjezilo, zakaj ni nikogar na Gorenjsko, kjer so posledice suše najhujše, še zlasti na peščenih tleh. V Kmetijski zadrugi Medvode so takrat sklenili povabiti na Gorenjsko predstavnike ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi kmetom pojasnili, kako bodo ukrepali. Prejšnji teden je ekipa ministrstva na čelu z državnim sekretarjem dr. Darijem Krajčičem obiskala Medvode, kjer se je s predstavniki zadruge, občin Medvode in Vodice, Lovske družine Medvode in kmeti pogovarjala o letošnji škodi po suši in o škodi, ki jo povzroča divjad. »Kmetje pričakujejo hitro ukrepanje,« je dejal predsednik zadruge Janez Šušteršič in dodal, da je glede ukrepanja po suši že veliko zamujenega, saj se je v zadrugi v zadnjih mesecih zelo povečal odkup živine. »Za zadrugo je to poslovno sicer dobro, a me navdaja s tesnobo, saj moramo razmišljati tudi o prihodnosti.«

Okrog dvesto prijav škode po suši

V vodiški občini je škodo prijavilo 76 kmetij, ocenili so jo na 560 tisoč evrov. V medvoški občini so prejeli 119 vlog z ocenjeno škodo 625 tisoč evrov. V obeh občinah je bilo največ škode na koruzi za siliranje in travinju, sicer pa tudi na žitu, vrtninah, sadnem drevju … Zanimivo: eden od kmetov je vlogi priložil tudi pšenično zrnje – v dokaz, kako drobno je bilo letos.

»Kmetje imamo večjo škodo, kot jo izkazujejo ocene. Krma, ki smo jo pridelali v sušnih razmerah, je bolj prazna, zato jo količinsko več porabimo,« je dejal Damjan Zore, kmet iz Zgornjih Pirnič, in kritično dodal: »Slovenija nima dolgoročne kmetijske politike, pridelava hrane in s tem tudi samooskrba s hrano se zmanjšuje, v državi je očitno večji interes za uvoz hrane kot za lastno pridelavo. Lovci imajo pri lovu divjadi preveč omejitev, namakalni sistem ne zaživi …«

Rešitev je namakanje kmetijskih zemljišč

»Škoda po suši je velika, pridite na kmetijo in poglejte v silose in v hlev in vam bo vse jasno,« je dejal Janez Kopač, ki na kmetiji v Mednem redi okoli sto glav živine. Edina rešitev je namakanje kmetijskih zemljišč, vendar se to po njegovem mnenju razvija še preveč stihijsko, ob veliki razdrobljenosti kmetijskih zemljišč pa ga bo tudi težko urediti. »Pred dvajsetimi leti so bili divji prašiči pri nas eksotika, zdaj nam lahko brez problema povaljajo dva hektarja koruze,« je dejal in poudaril: »Subvencije dajte hribovskim kmetijam, nam, v nižinskem območju, pa plačajte mleko, živino in druge pridelke po cenah, ki jih izračunava kmetijski inštitut, in še malo dodatka, da bomo lahko normalno živeli.«

Kmetje že zmanjšujejo stalež živine

Kmet Franc Poljanec iz Spodnje Senice je ugotavljal, da jo je ozimno žito v suši še dokaj dobro odneslo, a pri koruzi, ki so jo pridelovali na petih hektarjih, je bila katastrofa. Redijo 42 goved, stalež so zaradi suše že zmanjšali za dvajset. »Gnojila so postala tako draga, da smo za prihodnje leto kupili le tono za dognojevanje žit, preostalih zemljišč ne bomo gnojili,« je dejal in poudaril, da zdaj za kilogram govejega mesa ni možno kupiti niti treh litrov nafte. Tako še ni bilo nikoli.

Vera Tehovnik s Tehovca je dejala, da so letos na kmetiji občutili škodo po suši in po divjadi. V takšnih razmerah je težko kmetovati, ob tem pa jim država grozi, da bodo od polovice subvencij za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost morali plačevati dohodnino. Nesprejemljivo se ji tudi zdi, da se škoda po divjadi obračunava po cenah pridelka iz preteklega leta.

Občutno večji odstrel divjih prašičev

V Lovski družini Medvode so po besedah starešine Edvarda Verovška letos doslej za škode po divjadi plačali blizu pet tisoč evrov, vseh stroškov, povezanih s škodo, pa so imeli za šest tisoč evrov, približno toliko, od pet do šest tisoč evrov, pa bodo letos tudi imeli prihodkov od prodaje mesa. Medtem ko so v zadnjih dvajsetih letih uplenili od 10 do 28 divjih prašičev na leto, so jih letos že 51. Prvi odstrel jelenjadi so zabeležili pred šestimi leti, odtlej so vsako leto uplenili enega ali dva, letos so jih že sedem. Pri lovu jih motijo nabiralci gob in kostanja in drugi obiskovalci gozdov, ki plašijo divjad. Jelenjad izstopa iz gozdov na travnike ponoči, takrat pa je ne smejo streljati.

Kolikšna bo odškodnina, še ni odločeno

»Škoda po suši v državi je ocenjena, višina še ni uradno potrjena, prav tako še ni določeno, kolikšen delež škode bo država povrnila. V preteklih škodah je bil ta delež od 5- do 30-odstoten. Ministrstvo se bo zavzemalo, da bo odstotek čim višji in da bodo odškodnino tudi čim prej izplačali,« je dejal državni sekretar dr. Darij Krajčič in dodal, da so pri namakanju projekti, soglasja in dovoljenja celo večji problem, kot je denar. Glede namakanja so v Sloveniji tudi precejšnje razlike: ponekod je interes, drugje ga ni. Tudi tam, kjer so kompleksi oziroma je bila narejena komasacija, vsi ne kažejo zanimanja za namakanje.

Kar zadeva škode po divjadi, država spodbuja lov na divje prašiče, ministrstvo pa se tudi zavzema za to, da bi upravljavci lovišč načrt odstrela jelenjadi lahko presegli tudi za polovico. Državni sekretar je tudi pozval kmete, da se vključijo v pripravo dvoletnih lovsko upravljavskih načrtov, ki jih bo zavod za gozdove začel pripravljati v začetku prihodnjega leta.