Staroverstvo v Sloveniji med religijo in znanostjo, več avtorjev, uredili Saša Babič in Mateja Belak, Založba ZRC, Ljubljana, 2022, 176 strani

Staroverstvo v Sloveniji

»Potem ko je krščanstvo najprej preplavilo Sredozemlje, nato Evropo in navsezadnje ves svet, se je njegovo zmagoslavje zdelo tako zelo samoumevno, da ni bilo nikakršne osnove za vprašanje, ali morda obstaja vsaj majhna možnost, da je kje v evropskih deželah mnogo stoletij po pokristjanjenju predkrščansko verovanje na organiziran način vendarle preživelo do sodobnosti. Tako vprašanje bi bilo pač podobno vprašanju, ali lahko na katerem od velikih alpskih smučišč srečamo jetija. Noben resen človek se ga ne bi drznil postaviti. Ko je najprej leta 2012 izšla knjiga izročil Borisa Čoka V siju mesečine in nato leta 2015 še mnogo obsežnejša Iz nevidne strani neba Pavla Medveščka, se je strokovna javnost znašla pred velikanskim izzivom, kako se odzvati. Obe knjigi namreč prinašata vrsto pričevanj o organiziranem obstoju še v 20. stoletju tega, kar so pripovedovalci imenovali naša stara vera s starimi bogovi in molitvami po starem. Tehnični izraz staroverstvo se zdi v skladu s temi navedbami. Vsekakor se kaže izogniti zaničljivemu izrazu poganstvo. Ali pa se bosta v prihodnosti morda uveljavila izraza naravoverstvo ali celo rodnoverstvo, to bo pokazal čas. Osuplosti strokovne javnosti je sledilo po eni strani iskanje kontekstov predstavljenih izročil, po drugi strani pa sistematičen dvom o njihovi avtentičnosti. Vsekakor se je zgodila tudi pomembna spodbuda pri razvoju novoreligijskih skupin v Sloveniji, ki pa jih pričujoča knjiga ne obravnava. Posveča se namreč drugim vprašanjem. Da to lahko stori, uvodoma razpravlja o vprašanju avtentičnosti in nanj pozitivno odgovori. /…/ S tem smo pri religiološkem vidiku staroverstva v Sloveniji, ki ga knjiga obravnava z vidika postkrščanske teologije. Opozori na teorijo pramonoteizma, ki mnogo bolje pojasni obstoj vrhovnega boga pri starovercih. V nadaljevanju pa se analiza usmerja v povezave med človekom, naravo in njenimi silami, o čemer so staroverci nenehno govorili. Gre za to, da sebe enačimo z vsemi živimi bitji, ki živijo okoli nas in z nami, in da je med nami tudi tisto, česar ne vidimo ali ne razumemo, a to še kako deluje. Staroverci so poznali vidike okoljske etike, ki jih danes štejemo za najnaprednejše.« (str. 9, 10)

Gornja odlomka sta iz razmišljanja, ki ga je v ta zbornik prispeval Andrej Pleterski. Prav zanimivo je spremljati fenomen obujanja zanimanja za staroverstvo v Sloveniji v zadnjih letih. Ta knjiga priča, da se zanj vse bolj zanima tudi strokovna javnost, dostopna pa je vsem bralcem tudi na spletu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / ponedeljek, 10. januar 2011 / 07:00

Tajkunom za novo leto

Ob prebiranju Gorenjskega glasa se mi utrne marsikatera misel. Najbolj me je v zadnjem času zbodla agonija Merkurja, ker nam je v Kranju najbližji. Po karkoli smo rabili pri hiši, smo dolga leta...

Objavljeno na isti dan


Žiri / nedelja, 7. december 2014 / 13:38

Iz Žirov odnesla le žirovsko trmo

V galeriji DPD Svoboda v Žireh so v ponedeljek pripravili pogovorni večer z naslovom Tek je moje življenje, na katerem so gostili tekačico Heleno Žigon.

Razvedrilo / nedelja, 7. december 2014 / 13:27

Ko se luč ugasne

... je naslov zmagovalne polke izbora za letošnjo naj polko Radia Gorenc ansambla Dor ma cajt. Majo Bobnar oziroma Majči pa smo najprej srečali v najboljši družbi, kasneje pa s harmoniko.

Nasveti / nedelja, 7. december 2014 / 13:26

Kako je nastal Gradec?

Obisk kakšnega božično-novoletnih sejmov v okolici je vsako leto prijeten. Letos je najmočnejše lovke po obiskovalcih iztegnil Gradec, kjer je v starem delu mesta kar 14 božičnih trgov. A za pravo...

GG Plus / nedelja, 7. december 2014 / 13:25

Ne maramo te več, so ji rekli

Anka je prvič postala babica že pri dobrih osemintridesetih letih. Hči edinka, ki jo je rodila kakšen mesec po maturi, jo je presenetila s svojo nosečnostjo nekoč pri zajtrku, preden je od...

Tržič / nedelja, 7. december 2014 / 13:21

Dobrodelna dražba slaščic

Tržiški muzej je v sodelovanju z Lions klubom Bled Golf pripravil dobrodelno dražbo slaščic. Največ so bili udeleženci licitacije pripravljeni plačati za pehtranovo potico.