Prometna nesreča v predoru

Huda prometna nesreča s tremi udeleženimi osebnimi vozili, eno je zajel požar, pri tem je bilo pet oseb poškodovanih. Na obeh straneh predora je prišlo do daljših zastojev. To je predvideval scenarij mednarodne vaje, ki je potekala v predoru Karavanke in zaradi katere je bil predor v noči na sredo do polnoči zaprt.

Hrušica, Šentjakob v Rožu – Mednarodno vajo Karavanke vsaka štiri leta izmenično pripravita upravljavca predora – avstrijski Asfinag in slovenski Dars. Letos je bil na vrsti Asfinag, ki je v scenariju predvidel hujšo prometno nesrečo s požarom. »Vajo pripravimo z namenom, da preverimo odzivni čas intervencijskih služb in komunikacijske poti med nadzornima centroma Asfinaga in Darsa ter komunikacijo med udeleženimi intervencijskimi enotami. Hkrati preverimo tudi učinkovitost delovanja prezračevalnega in drugih varnostnih sistemov,« je pojasnil regionalni vodja in uradnik za varnost predora pri Asfinagu Thomas Nessel.

Vaja, v kateri je sodelovalo približno 250 posameznikov, se je začela z alarmom, ki ga je ob 20.57 sprožil eden od petih poškodovanih. Avstrijski nadzorni center v Celovcu, ki je bil tokrat v vodilni vlogi, je vpoklical vse intervencijske službe, gasilce, reševalce in policiste obeh strani. Ti so se odpravili na reševalno akcijo v predor Karavanke, kjer se je dva kilometra od severnega portala iz avstrijske smeri proti Sloveniji zgodila prometna nesreča. Trčila so tri osebna vozila, eno je obrnilo na bok, drugo je pristalo na strehi, pod njima pa sta bila ukleščena voznik in sopotnik. Eno vozilo je zagorelo, iz njega se je močno kadilo. Na obeh straneh enocevnega dvosmernega predora je prišlo do zastojev, kar je oteževalo pot intervencijskim vozilom.

Gneča predstavlja oviro

Na kraj nesreče so po dobrih desetih minutah prišli poklicni gasilci Gasilsko reševalne službe Jesenice, ki so tudi strokovno usposobljeni za gašenje v predorih. Aktivirana so bila še nekatera prostovoljna gasilska društva Gasilske zveze Jesenice. Z druge strani so sodelovali avstrijski prostovoljni gasilci iz Roža. »Prva informacija, ki smo jo prejeli, je bila ta, da je predor zadimljen. Na kraju nesreče smo naleteli na tri udeležena vozila, eno je zagorelo, zato smo takoj pristopili h gašenju. Zaradi dobrega prezračevanja so se razmere z dimom kmalu umirile in omogočile nadaljnje reševanje. Z avstrijsko stranjo smo se dogovorili glede reševanja ponesrečenih oseb, mi smo prevzeli vozilo s tremi ponesrečenci, Avstrijci pa avto z dvema ponesrečencema,« je povedal namestnik vodje izmene GARS Jesenice Bojan Dabižljević in dodal: »Izkazalo se je, da gneča predstavlja veliko oviro. Ustavili smo se dobrih petdeset metrov od samega kraja nesreče, od koder smo morali vso tehnično opremo ročno prenesti. Voznike zato prosimo, da v tovrstnih primerih naredijo intervencijsko pot in se umaknejo skrajno na svojo desno stran voznega pasu. Pozorni naj bodo še na to, da ne zaparkirajo hidrantih omaric, ki so nameščene v predoru.«

Karavanke varen predor

Po besedah Draga Dolenca, uradnika za varnost v predoru pri Darsu, je predor Karavanke varen. »Tako zaradi samih varnostnih sistemov kot tudi zaradi učinkovitega ukrepanja reševalnih služb, kar smo prikazali in dokazali tudi na tokratni vaji. Obstoječi ventilacijski sistem je bil leta 2015 nadgrajen in v tem trenutku dosega zahtevane standarde, še več, približno dvajset odstotkov zmogljivejši je, kot zahtevajo avstrijske smernice. Druga cev obenem prinaša tudi ureditev, kjer bosta obstoječa in nova cev med seboj povezani s posebnimi prečnimi prehodi, ki bodo oddaljeni 250 metrov. Do ureditve prečnikov sta bila edina izhoda iz predora začetna portala, kar je bila slaba stran Karavank,« je povedal Dolenc. »Naš cilj je, da v primerih nesreče udeleženci čim hitreje pridejo iz predora, obenem pa tudi, da zaščitimo sam predor in drugo infrastrukturo.«

Kot je še dodal, je pri dvodržavnem predoru ključno mednarodno sodelovanje. »V takih primerih državna meja ne igra vloge, saj morajo tako slovenske kot avstrijske intervencijske službe čim prej priti na kraj nesreče. Prve lahko odstopajo le usposobljene gasilske enote, da pogasijo požar in omogočijo nadaljnje reševanje. Jeseniški poklicni gasilci potrebujejo nekje deset minut, da pridejo do predora, avstrijski iz Roža pa le kakšno minuto več,« je dodal.

V predoru Karavanke se zlasti v času poletnih počitnic, ko je promet povečan, zgodi nekaj lažjih dogodkov, kot so okvare vozil in trki med vozili. »Tak dogodek, kot smo mu bili priča na vaji, pa je zaradi vseh omejitev, ki veljajo v predoru, tako cestnine kot mejne točke in omejitev hitrosti, manj verjeten,« je še pojasnil Dolenc.

Vajo so ocenjevali slovenski in avstrijski ocenjevalci, ki so bili po besedah Mateja Kodriča, slovenskega ocenjevalca iz Uprave RS za zaščito in reševanje, pozorni zlasti na usklajenost reševalnih ekip.