Nadzor nad ženskimi telesi

V senci vojne v Ukrajini poteka v Iranu prava ženska revolucija. Sprožila jo je nasilna smrt 22-letne Mahse Amini, ki je 16. septembra umrla po tem, ko jo je pridržala t. i. moralna policija. Češ da ni pravilno nosila naglavne rute ...

Mahsa Amini

Smrt tega dekleta je bila povod za izbruh množičnih demonstracij žensk in deklet po vsem Iranu. Globlji vzrok teh protestov pa je že dolgo potlačeno nezadovoljstvo »drugega« spola. Tisto, za kar gre v tem dogajanju, nam razloži iranska predavateljica Azadeh Akbari. V čem se ti protesti, ki trajajo že cel mesec, razlikujejo od prejšnjih, manj intenzivnih? »Drugačni so že zato, ker niso nujno povezani z gospodarskimi težavami v državi. V zadnjih letih je bilo več nemirov, in sicer zaradi stopnje inflacije, povečevanja revščine in podobno. Zadnji čisto politični protesti so bili leta 2009 po spornih predsedniških volitvah. A vsi protesti hitro postanejo politični, saj je vse politično in povezano s tem, kako se upravlja z državo. Tokratni proteati so drugačni, ker gre za pravice žensk in njihov nadzor nad oblačenjem oziroma obvezno naglavno ruto. Če po­gledate 43 let Islamske republike, vidite, da so telesa žensk in ženska vprašanja v samem srcu njene ideologije. V skladu z zelo določenimi spolnimi vlogami obstaja slika idealne muslimanske ženske, ki jo širijo. To je mati, posvečena svojim otrokom. Islamska republika si močno prizadeva za povečevanje prebivalstva in v zadnjem letu so ženskam odvzemali pravice tudi na področju reproduktivnega zdravja in omejili dostop do kontracepcijskih sredstev. Telesa žensk so neprestano pod nadzorom zaradi ideologije Islamske republike. Položaj žensk, telesa žensk, so zanjo ključna. Zdaj ženske naslavljajo to ključno načelo Islamske republike in v tem smislu je trenutno dogajanje revolucionarno. V zadnjih 43 letih so bile ženske ena od družbenih skupin, ki so bile stalno zatirane. Vsak njihov protest, vsako njihovo gibanje so nasilno zatrli, ne samo zaradi ideologije Islamske republike, ampak tudi zaradi patriarhalne, tradicionalne narave iranske družbe. Smrt Mahse Amini je zelo podobna temu, kar se je zgodilo v Tuniziji, ko je konec leta 2010 umrl ulični prodajalec, kar je sprožilo arabsko pomlad. Podobna je tudi umoru Georgea Floyda v ZDA, ki je sprožil niz protestov tam. Obstaja torej popolnoma zatirana skupina ljudi in en sam dogodek sproži množične proteste, saj ljudje preprosto rečejo 'dovolj je'. In mislim, da je zdaj tak trenutek za iranske ženske. Nadziranje ženskih teles se ne more nadaljevati. In ne gre zgolj za naglavno ruto, ampak za vse ostale oblike zatiranja žensk. Ženske ne morejo postati sodnice ali predsednice, ko se poročijo, izgubijo vse pravice, ne morejo iti v službo ali zapustiti države brez dovoljenja moža. Gre za neprestan nadzor v javnih prostorih in protesti zdaj sporočajo, da se to ne more več nadaljevati.«

Kaj pa iranski moški

Kako pa se v tej »revoluciji«, ki jo na ulicah uprizarjajo Iranke, držijo njihovi moški? Azadeh Akbari: »Tudi v tem smislu so protesti posebni. Veliko moških je prisotnih in to je čudovito. Tudi moški nasprotujejo takšnemu odnosu države in družbe do žensk. Zavedajo se, da ni sprejemljivo, da so morale ženske to prenašati 43 let, oni pa so glede tega molčali. Na družbenih omrežjih vidite, kako se številni moški krivijo, ker so bili toliko časa tiho in niso podpirali žensk okoli sebe. Moški so tudi s pomočjo družbenih omrežij dojeli, kako zatiranje žensk deluje in koliko so ženske v teh letih trpele brez podpore moških sorodnikov in prijateljev. Številnim moškim je postalo jasno, da pri feminizmu in ženskem gibanju ne gre zgolj za položaj žensk, ampak tudi za osvoboditev moških od zatiralskega, patriarhalnega razumevanja položaja moškega v družbi, tega, kakšen naj bo moški. S podobo moškega kot avtoritarca na čelu družine so nezadovoljni tudi številni moški, ki pravijo, da ne razumejo tako svojega odnosa s sestro, materjo, ženo, dekletom. Zdaj se dogaja ena čudovita stvar.« (Vir: intervju Borisa Vaseva z Azadeh Akbari, MMC RTV SLO)

Posilstva v Ukrajini

Tu lahko izpostavimo tudi vojno nasilje nad Ukrajinkami. Nanj opozarja Pramila Patten, predstavnica Združenih narodov za spolno nasilje. »Ko ženske več dni zadržujejo in posiljujejo, ko začnejo posiljevati majhne dečke in moške, ko vidite vrsto pohabljanj spolovil, ko slišite pričevanja žensk o ruskih vojakih, opremljenih z viagro, gre očitno za vojaško strategijo. In ko žrtve poročajo o tem, kaj je bilo rečeno med posilstvi, je to očitno namerna taktika za razčlovečenje žrtev. /…/ Med aktivnim konfliktom je zelo težko pridobiti zanesljive statistične podatke in številke nikoli ne bodo odražale realnosti, saj je spolno nasilje tihi zločin, o katerem se v veliki meri premalo poroča.« (Vir: MMC RTV SLO)