Dvajset dekliških zborovskih let

Nekaj je v zraku je nekoč v pesem zapisal Tone Pavček in nekaj je bilo v zraku tudi v ponedeljek na slavnostnem koncertu ob dvajsetletnici Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Kranj v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Dva zbora, komorni orkester, solistki in polna dvorana za vzneseno vzdušje.

Morda je bilo nekaj v zraku tudi tistega septembra pred dvajsetimi leti, ko je profesorica matematike na kranjski gimnaziji Barbara Kušar, takrat tudi sama pevka v APZ France Prešeren, prevzela skupino deklet, dijakinj prvih letnikov, željnih zborovskega petja, in ustanovila Dekliško vokalno skupino Gimnazije Kranj. V siceršnjem zboru je bilo takrat že tako ali tako veliko več deklet kot fantov in jih prof. glasbe Vida Kopač vanj ni mogla sprejeti.

Da so takratna razmišljanja in dejanja, ko je šlo za novi dekliški sestav, bila na pravem mestu, se je pokazalo v vseh prihodnjih letih. V vseh teh letih je skupina, ki je kmalu prerasla v Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj s številnimi nastopi, nagradami in priznanji doma in na tujem, plemenitila zborovsko zgodovino. In kar je najpomembnejše: v dvajsetih letih se je v njem zvrstilo več kot dvesto dekliških glasov. Več – mnoga izmed deklet, ki so v gimnazijskih letih prepevala v tem zboru, so svoje pevsko ljubiteljstvo nadaljevala v odraslih zborih, pri čemer je prav posebna zgodba eden najuspešnejših slovenskih ženskih pevskih zborov Carmen manet, ki ga po večini sestavljajo prav nekdanje gimnazijke. Zapisano in z vaše strani pravkar prebrano smo v ponedeljek spoznavali tudi na slavnostnem koncertu ob 20-letnici Dekliškega pevskega zbora v polni veliki dvorani Slovenske filharmonije, že v soboto pa tudi v cerkvi sv. Martina v Stražišču.

Poleg aktualnega Dekliškega pevskega zbora, sestavljenega iz sedanjih gimnazijk, se je na koncertu predstavil tudi Projektni dekliški zbor, v katerem so se posebej za to priložnost zbrale nekdanje pevke vseh generacij. Slednji je pod vodstvom aktualnega dirigenta Dekliškega zbora Erika Šmida, ki je suvereno in z izjemnim občutkom usmerjal celotno glasovno podobo večera, poskrbel že za prvi del koncerta, znamenito delo Stabat mater italijanskega baročnega skladatelja Giovannija Battiste Pergolesija. Pri izvedbi so sodelovali tudi Komorni baročni orkester in solistki Marta Močnik Pirc (sopran) in Urša Hribar (alt), obe nekdanji gimnazijki. Drugi del večera je odprla aktualna zasedba dekliškega zbora z ljudsko kolednico Bog daj dobro večer, poslušali pa smo še skladbe Dežniki – poezijo Nika Grafenauerja, ki jo je uglasbila Tadeja Vulc, Schumannovo romantično skladbo Povodni mož (Der Wasserman) in slovensko ljudsko Slišala sem ptičko pet, prav tako v priredbi Tadeje Vulc. V nekaterih skladbah jih je na klavirju spremljal še en nekdanji gimnazijec – Gašper Jereb.

V nadaljevanju so namenili priznanja vsem dosedanjim dirigentom dekliškega zbora – Acu Biščeviću, Primožu Kerštanju, Marjeti Oblak in Eriku Šmidu – ter seveda Barbari Kušar, vidno ganjeni ustanoviteljici zbora, ki predstavlja tudi njegovo srce in dušo.

Sledil je še tretji del koncerta s projektnim zborom, ki je zapel Pavčkovo Nekaj je v zraku v uglasbitvi Lojzeta Lebiča, sledile pa so še nekatere znane pesmi za ženske zbore iz različnih slogovnih obdobij: Maria Wiegenlied Maxa Regerja, Nigra sum Pabla Casalsa, O salutaris hostia Eriksa Ešenvaldsa in priredba španske ljudske El Vito.

Združena zbora, po robu celotne dvorane se je razporedilo kar 73 pevk, sta nas navdušila z danes še kako aktualno skladbo Colours of Peace (Barve miru), ki jo je Astrid Vang Pedersen napisala ob praznovanju 70. obletnice konca druge svetovne vojne, in slovensko ljudsko Nocoj je pa res ena lepa noč, ki jo je za zbor priredila sestra Diana Novak, prav tako nekdanja gimnazijka, ki je zboru napisala že veliko lepih aranžmajev. Bila je ena lepa noč in prepričani smo, da jih bo z Dekliškim pevskim zborom Gimnazije Kranj še mnogo.