Fotografski pogledi, ki pišejo mnogotere zgodbe

V Galeriji Muzeja Železniki s fotografsko razstavo gostuje Foto klub Anton Ažbe iz Škofje Loke. Predstavlja se 29 fotografinj in fotografov.

Železniki – Galerija muzeja Železniki vam bo vse do 11. novembra pisana na kožo. Iz jasnega razloga – raznolikost in širok razpon tematskih poetik in ustvarjalnih pristopov, ki jim sledimo ob razstavljenih fotografijah, nam omogočata tisto radostno početje, da si tako rekoč ob vsaki od njih zamišljamo neko novo zgodbo. V uvod k razstavi je z diatonično harmoniko prvi odlični podpis dodal 13-letni harmonikar Jakob Benedičič iz Dolenje vasi.

Letošnja sedma razstava v organizaciji Muzejskega društva Železniki je namreč namenjena skupinski razstavi članov Foto kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke. »Tokrat smo v našo galerijo povabili fotografe iz škofjeloškega kluba, ki se na svojih razstavah vedno predstavijo z zanimivimi fotografijami, v svojih vrstah pa imajo tudi nekaj članov iz Selške doline,« je razstavo najavil predsednik Muzejskega društva Rudi Rejc in besedo predal predsedniku gostujočega foto kluba Izidorju Jesenku. Da so zadnji dve leti zaradi epidemije v klubu nekoliko mirovali, je povedal v nagovoru, kar pa so letos nadoknadili z več razstavami. »Čez poletje smo se v Sokolskem domu v Škofji Loki predstavili na 51. pregledni razstavi, že tradicionalno razstavljamo tudi v pobratenem Češkem mestu Tabor,« poudarja Jesenko.

V klubu je trenutno 54 članic in članov, na tokratni razstavi pa se jih predstavlja 29. Gre predvsem za fotografije zadnjih nekaj let, ki so jih posneli tako izkušeni fotografski mojstri, ki pogosto pošiljajo svoja dela na mednarodne razstave, kot mlajši avtorji, ki so se fotografski druščini pridružili v zadnjih letih. »Naslova za to razstavo nismo določali, saj smo želeli predstaviti raznolikost naših pristopov k fotografiji in tematikam, ki nas zanimajo,« je povedal sogovornik, pri čemer je bilo prav zaradi čustvene navezanosti na posamezne fotografije dobro, da sta pri postavljanju razstave sodelovala tudi Rudi Rejc in Simon Benedičič.

Nekateri tako stavijo na motive iz živalskega sveta in narave v različnih letnih časih, druge je zanimala arhitektura in podobe mesta, kdo je na razstavo namenil posnetke s potovanj po svetu, na nekaterih fotografijah spoznamo podobe naše kulturne dediščine, tudi tiste, ki izginja. Kot zapisano na začetku, si ob vsaki fotografiji lahko zapišemo lastno zgodbo, naj bo to ob štorklji s kačo v kljunu ali pa večpomenskem večernem posnetku propadajočega kozolca za Kamnitnikom, ki ga danes morda ni več.