Trojni praznik Balantičevih

Oče Matevž je bil star devetdeset, mama Marija osemdeset let, v zakonu pa sta že šestdeset let.

Le redko se zgodi, da bi za eno praznovanje vsota jubilejnih let presegla število dvesto. To srečo in čast so dočakali v družini Matevža, uradno Mateja Balantiča in žene Marije. Matevž je bil star devetdeset let, Marija, ki je za domače in znance Mari, pa je dočakala osemdeset let. Tem spoštljivim letom sta dodala še 60-letnico zakona. Kdor ju pozna, se pogosto vpraša, od kod jima še toliko energije. Po svojih močeh skrbita za dom. Nikoli jima ni bilo odveč poskrbeti za vnuke in sedaj za pravnuke. Matevž še vedno uživa v svojem najljubšem konjičku: v rezbarjenju. Kar nekaj hiš in cerkva krasijo vrata z Matevževimi rezbarijami in v kar številnih domovih za božič postavijo Matevževe jaslice. Ko jima dopušča čas in si zaželita miru, se umakneta v svoj priljubljeni kotiček na savudrijski obali.

Na praznično srečanje sta jubilanta povabila domače, sorodnike in prijatelje. Med njimi je bila tudi žena Matevževega starejšega brate Staneta, ki se je štirinajst dni kasneje nepričakovano za vedno poslovila … Tako kot večino dosedanjih Balantičevih praznovanj sta tudi tokratno obogatila družinska glasba in pesem. Del pesmi so izbrali domači, del pa jubilanta sama. Nič čudnega, saj vselej rada prisluhneta enkratni slovenski pesmi.