Smerinjekova teta Pehta

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sobota, 8. oktober 2022 / 11:29

V okviru domoznanskega septembra so v kranjskogorski enoti Občinske knjižnice Jesenice pred dnevi odprli razstavo Smerinjekova teta Pehta. Predstavili so življenje in delo Marice Globočnik - Smerinjekove iz Kranjske Gore.

Kot je na odprtju razstave, ki ga je s citrami pobožala Danica Butinar, povedala direktorica Občinske knjižnice Jesenice Veronika Osredkar, se dogodek vključuje tudi v Dneve evropske kulturne dediščine pod letošnjo skupno temo Trajnostna dediščina. Obenem se je tudi zahvalila družini Marice Globočnik za sodelovanje. Postavitev razstave je prevzela vodja Knjižnice Kranjska Gora Petra Divjak v sodelovanju z Nino Jamar, ki je Marico pogosto obiskovala in zapisovala njene zgodbe.

Razstavo in lik Pehte je dodatno obogatila pisateljica, pesnica, pravljičarka in raziskovalka pripovednega izročila Anja Štefan. »Kot mlada pripovedovalka sem se želela razgledati po tem, kako je folklorno pripovedovanje pri nas v resnici živelo. Zato sem stopila v stik z dr. Milkom Matičetovim, hkrati pa sem se odločila za magistrski študij s področja folkloristike. Ob poslušanju posnetkov me je opazno pritegnil ljudski pripovedovalec iz Kranjske Gore Peter Jakelj - Smerinjekov. Izbrala sem si ga za svoj študijski izziv, se poglobila v njegove pripovedi, hkrati pa sem med letoma 1996 in 1998 po Kranjski Gori in njeni okolici zbirala spomine nanj in na njegovo pripovedovanje,« je povedala Anja Štefan, ki pa je že od svoje prve informatorke Ivane Gregori izvedela, da mora nujno obiskati Smerinjekovo hčerko Marico, znano kranjskogorsko Pehto. »Naključje je naneslo, da se je vrtčevska skupina, v kateri je bil moj sin, prav tisto pomlad odpravila v Kekčevo deželo. Čeprav izlet ni bil namenjen staršem, sem v vrtcu izprosila, da se skupini lahko pridružim. Tako je bilo moje prvo srečanje z Marico res nekaj posebnega: kot Pehta se je prikazala iz goščave, s klobukom na glavi in z veliko košaro zelišč, začudene otroke je ogovarjala v kranjskogorskem narečju, in čeprav je bila prijazna, so jo otroci gledali nekoliko zadržano, morda celo rahlo prestrašeno.« Kmalu po tistem se je Anja Štefan oglasila pri njej doma. Prosila jo je, da ji pove pravljico Ciganova jetra. »Pojasnila mi je, da je že dolgo ni govorila, da so se je kot otroci kar malo bali in da ona današnjim otrokom raje govori prijaznejše zgodbe. Stare, pa tudi take, ki si jih kar izmisli.«

Kako je postala in ostala teta Pehta

Zgodbe o Kekcu so del ljudskega izročila Kranjske Gore, ki ga je umetniško obdelal in zapisal Josip Vandot. Kot je pojasnila Anja Štefan: »Zgodbe o pogumnem pastirčku Kekcu, plašnem Rožletu in slepi Mojci se povezujejo z likom tete Pehte – zeliščarice, ki je živela odmaknjeno življenje v planinah nad Borovško vasjo, današnjo Kranjsko Goro. V povestih o Kekcu se pojavita tudi divji lovec Bedanec in pravičnik Vitranc. Vsi ti liki in še drugi so del bogatega ljudskega izročila Kranjske Gore, ki je le delno zapisano. V kranjskogorskem dialektu ga je ohranjala Marica Globočnik, ki je bila prava zakladnica ljudskega izročila.« Poleg nje je spomin na zgodovino, ljudsko izročilo ter šege in navade ohranjalo še nekaj njenih vrstnikov. Med njimi sta izstopala Vid Černe in Stanko Košir.

Po domače Smerinjekova Marica se je rodila leta 1918 v družini Jakelj v Kranjski Gori. Postati je želela učiteljica, ker pa doma niso imeli dovolj denarja za njen študij, se je šla učit za šiviljo, a tega dela ni nikoli opravljala. Delala je v gostinstvu in turizmu in pomagala doma na kmetiji. Leta 1954 se je poročila s Francem Globočnikom, v zakonu sta se jima rodili hčerki Helena in Jožica.

»Marica je že kot otrok zbirala vrstnike in jim pisala igrice, da so jih potem igrali kar po domačijah in pozneje na šolskem odru. Z enajstimi leti se je pridružila pevskemu društvu in igralski skupini. To je počela skoraj pol svojega dolgega življenja. Nastopala je na vaškem odru in različnih prireditvah. K sodelovanju jo je v devetdesetih letih povabila agencija Julijana v Kranjski Gori, ki je uredila Kekčevo deželo. Po desetih letih nastopanja je zaradi starosti odnehala. Nekaj časa je Pehto še igrala doma v Pehtini kamri in v hotelih v Kranjski Gori,« nas popeljejo zapisi na razstavi. Marica Globočnik je umrla leta 2016 v 99. letu starosti. Za svoje delo je med drugim prejela naziv častne občanke občine Kranjska Gora. V parku ob Pišnici so v njen spomin posadili drevo in postavili spominsko tablo z njeno fotografijo.

»Ljudski pripovedovalci so svojo govorno spretnost navadno razvili pod vplivom nekoga iz najbližjega okolja, najpogosteje iz lastne družine. Marica Globočnik in njeni predniki so lep primer take družinske pripovedovalske verige,« je poudarila Anja Štefan.