Število potnikov raste

Promet na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana v zadnjih mesecih raste, a v Združenju za promet ocenjujejo, da je okrevanje še vedno počasno.

Zgornji Brnik – V vrhuncu poletne sezone je Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana zabeležilo močno rast potniškega prometa. Kot pravijo pri upravljavcu letališča Fraportu Slovenija, je avgusta čezenj potovalo več kot 122 tisoč potnikov, kar je 68 odstotkov več kot avgusta lani.

Od januarja do avgusta so sicer oskrbeli skoraj 631 tisoč potnikov, kar je trikrat več kot v enakem obdobju lani. »Pričakujemo, da bomo tudi v septembru našteli okoli 120 tisoč potnikov, ob močnem čarterskem prometu, ki je v avgustu predstavljal 23 odstotkov potniškega prometa,« pravijo v Fraportu in dodajajo, da je bilo število potnikov v poletnih mesecih nad pričakovanji, kar bo pripomoglo k temu, da bo končno število potnikov v letošnjem letu nad napovedmi. Prvotno so namreč pričakovali 880 tisoč potnikov, ob vsaj podvojenem prometu glede na lansko leto pa bi se že približali milijonu oskrbljenih potnikov.

Nekateri okrepili linije

Dobri so tudi obeti za zimsko sezono. Kot pravijo v Fraportu, se je šest letalskih prevoznikov odločilo za pogostejše lete z brniškega letališča. Nizkocenovnik Flydubai, ki zdaj ponuja pet tedenskih letov, bo v zimskem voznem redu v Dubaj letel dnevno, Turkish Airlines pa bo od februarja dalje frekvenco letov v Istanbul povečal z deset na 12 tedensko. Jutranji leti bodo na voljo vsak dan v tednu, večerni pa petkrat tedensko. Pogostejše lete napoveduje tudi Air Serbia, ki bo dvakrat dnevno letel v Beograd, Swiss Airlines napoveduje devet tedenskih letov v Zürich, Transavia pet v Amsterdam, Air Montenegro pa tri v Podgorico.

Podobno tedensko število letov kot v poletni sezoni pa bodo tudi pozimi ponujali Air France (11 v Pariz), Air Serbia (devet v Niš), Brussels Airlines (štiri v Bruselj), EasyJet (do petkrat v London, Gatwick), LOT Polish Airlines (osem v Varšavo), Lufthansa (dvakrat dnevno v Frankfurt in dnevno v München) ter Wizzair (trikrat tedensko na londonski Luton in dvakrat tedensko v Bruselj, Charleroi).

»Po prometno močnih poletnih mesecih se veselimo pozitivnih signalov letalskih prevoznikov za povečanje obsega letenja v zimski sezoni. Z dnevnimi leti Flydubaia v Dubaj, 12 tedenskimi leti prevoznika Turkish Airlines v Istanbul prvikrat v zimskem voznem redu in drugimi pridobitvami bodo imeli naši potniki še več možnosti z direktnimi leti doseči ciljne destinacije ter vozlišča izkoristiti za nadaljevanje potovanj na vse konce sveta,« je obete za zimski vozni red komentirala poslovodna direktorica Fraporta Slovenija dr. Babett Stapel.

Okrevanje še vedno počasno

Kljub precejšnji rasti in spodbudnim obetom za prihodnje mesece pa v Združenju za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da je okrevanje letalskega prometa v Sloveniji še vedno počasno. Po podatkih Eurostata je imela Slovenija avgusta letos še vedno 42 odstotkov manj letov kot avgusta 2019. V združenju pričakujejo, da bo letalski promet v Sloveniji dosegel raven izpred treh let šele v letu 2026.

Enega od razlogov za počasno okrevanje vidijo tudi v propadu nacionalnega prevoznika Adria Airways. Kot so zapisali, je imela Adria na brniškem letališču kar 43-odstotni delež, kar bi tudi brez pandemije pomenilo 740 tisoč potnikov manj, z izbruhom pandemije pa je bil padec kar 83-odstoten. Leta 2019 je imelo letališče 29 rednih linij, letos pa denimo 19. Med destinacijami, ki jih je upravljala Adria Airways, pa še vedno niso nadomeščene linije za Kobenhavn, Prago, Prištino, Skopje, Sofijo, Tirano in Dunaj.

»V Združenju za promet podpiramo vsakršno rešitev, ki bo zagotovila večjo povezljivost Slovenije s svetom, predvsem z destinacijami, ki so za našo državo strateške,« pravi direktor združenja Robert Sever, ki je ob tem predlagal tudi podaljšanje ukrepa subvencioniranja rednih letov, dokler letalski promet popolnoma ne okreva, hkrati pa dodal, da zbornica ni proti ideji o ponovni ustanovitvi nacionalnega prevoznika, vendar pričakuje, da bodo pristojni pripravili natančne izračune oziroma primerjavo med stroški subvencij in stroškom ustanovitve in delovanja nove letalske družbe.