Karel III., novi kralj

Umrla je britanska kraljica Elizabeta II., ena od planetarnih ikon druge polovice 20. in prvih dveh desetletij 21. stoletja. Vladala je kar sedemdeset let! Nasledil jo je njen sin in si za začetek izbral novo kraljevsko ime: Karel III.

Kdo je Karel III.

O kraljici smo februarja letos na tem mestu že pisali, ob 70-letnici njenega vladanja. Tu pa si preberimo, kar vemo o njenem nasledniku. »Karel se je rodil 14. novembra 1948 v Buckinghamski palači v Londonu kot prvi od štirih otrok Elizabete II. in njenega moža, princa Filipa, vojvode Edinburškega. Izobraževal se je na elitnih šolah v Londonu, na Škotskem in v Avstraliji. Je prvi prestolonaslednik, ki je uspešno končal univerzitetno šolanje, in sicer na Cambridgeu leta 1970, kjer je študiral arheologijo, antropologijo in zgodovino. Od leta 1971 do 1976 je služil v britanski kraljevi mornarici. Leta 1958, ko je bil star devet let, mu je kraljica Elizabeta II. podelila naziv valižanskega princa in ga imenovala za prestolonaslednika. A uradno je naziv valižanskega princa prejel šele julija 1969 na slovesnosti v Walesu. Postal je 21. valižanski princ in prvi od leta 1936. Še nihče pred njim ni imel tega naziva tako dolgo. V svojih 73 letih je sicer nanizal kar nekaj svojevrstnih rekordov – je namreč prvi, ki je videl kronanje svoje matere za kraljico, podrl je rekord v čakanju na prevzem monarhije in bo tudi najstarejša oseba v zgodovini britanske monarhije, ki bo prevzela žezlo, so navedli v njegovem uradu. Čeprav ga Britanci dolgo niso imeli preveč v čislih – predvsem zaradi dogajanja, povezanega s prvo, že pokojno ženo, princeso Diano –, jih je sčasoma njegova dobrodušnost, britanski smisel za humor in vdanost materi ter monarhiji prepričala. Ko je kraljica pred kratkim izrazila željo, da bo njegova žena Camilla nekoč postala kraljica, temu javnost praktično ni nasprotovala, čeprav bi bilo še pred nekaj leti to skoraj nedoumljivo.« (Vir: Tanja Kozorog Blatnik, MMC RTV SLO)

Kraljica in njeni prvi ministri

Kraljica Elizabeta II. je vladala dobrih 70 let (1952–2022). V vsakdanjo politiko se ni vmešavala, ustava ji tega ne dovoljuje. Vladala je simbolno, z močjo svoje osebnosti in ugleda, kot povezovalna osebnost. Dejanske vlade pa so vodili njeni prvi ministri, v njeni vladarski dobi se jih je zvrstilo kar 15! Osem je že pokojnih, naštejmo le imena: Winston Churchill (1940–1945 in 1951–1955), Anthony Eden (1955–1957), Harold Macmillan (1957–1963), Alec Douglas - Home (1963–1964), Harold Wilson (1964–1970 in 1974–1976), Edward Heath (1970–1974), James Callaghan (1976–1979), Margaret Thatcher (1979–1990). Šest nekdanjih premierjev še živi: John Major (1990–1997), Tony Blair (1997–2007), Gordon Brown (2007–2010), David Cameron (2010–2016), Theresa May (2016–2019), Boris Johnson (2019–2022). Zdaj je premierka Liz Truss (2022–). In kakšni so bili njeni odnosi z imenovanimi? »Najbolj napet je bil menda njen odnos s slovito 'železno lady' Margaret Thatcher, ki je imela svoje poglede na monarhijo in vlogo kraljice v politiki, znano pa je tudi njeno zagovarjanje trde roke, ko gre za socialno politiko. Čeprav sta bili obe ženski v takrat še pretežno moškem svetu in čeprav sta bili istih let, se med njima ni nikoli oblikovalo kakšno večje zavezništvo, kaj šele prijateljstvo. To gre pripisovati tako njunim zelo različnim ozadjem (kraljica se je rodila v kraljevo rodbino in odraščala v sicer omejujočem okolju za zidovi palače, a brez kakšnega strožjega nadzora, medtem ko je bila Margaret Thatcher hčerka metodističnega pridigarja, ki je zagovarjal trdo delo in strogost), pa tudi napetim političnim in gospodarskim razmeram, ki so takrat vladale na Otoku.« (Isti vir)

Rekordna in popularna

V svojem vladanju je kraljica dosegla vsaj šest rekordov. Ti so: 1. absolutna rekorderka po času na britanskem prestolu: nanj je namreč sedla 6. februarja 1952; 2. najdlje vladajoča kraljica v zgodovini; 3. najdlje vladajoči še živeči monarh na svetu; 4. drugi najdlje vladajoči monarh v zgodovini (pred njo je le francoski kralj Ludvik XIV., ki je vladal 72 let in 110 dni); 5. najstarejša britanska kraljica (tega je postavila že pri 81, ko je »premagala« svojo praprababico, kraljico Viktorijo); 6. upodobljena je bila na 35 različnih denarnih valutah. Njeno življenje je pustilo sled tudi v popularni kulturi. Večkrat je bilo upodobljeno na velikih platnih, na primer v filmu Kraljica, kjer jo je zaigrala Helen Mirren, ali v filmu Kraljev govor, ki sicer govori o življenju njenega očeta, Jurija VI., ki ga je upodobil Colin Firth. Zadnja leta pa navdušuje tudi Netflixova serija Krona, ki uprizarja življenje monarhinje od kronanja do 90. let prejšnjega stoletja. Sklenimo z ugotovitvijo, da je bila pokojna kraljica res velika osebnost, to ji priznavamo tudi republikanci.