Na Bledu tudi o ruski agresiji v Ukrajini

Na Bledu o vojni v Ukrajini

Bled je v ponedeljek in torek gostil že 17. Blejski strateški forum (BSF), ki je vodilna mednarodna konferenca v Srednji in Jugovzhodni Evropi ter edinstvena, odprta in vključujoča platforma o ključnih izzivih Evrope v 21. stoletju. Letošnji forum so posvetili predvsem vojni v Ukrajini in njenim posledicam. Goste, med katerimi je bila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je tako že na začetku po videopovezavi nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. »Ko se borimo proti ruski agresiji, se borimo za vso Evropo,« je dejal in med drugim poudaril svetovno prehransko in gospodarsko krizo, za katero je obtožil Rusijo. »Kriza je ustvarjena umetno. Še pred agresijo je bila Rusija osredotočena na svoje imperialistične cilje, kar vključuje tudi blokado dobave zalog nafte in plina, s čimer ustvarjajo umeten deficit,« je povedal. Von der Leynova pa je poudarila, da ruski predsednik Vladimir Putin ne sme zmagati v vojni v Ukrajini, če želimo ohraniti temeljna načela, kot sta pravica do samoodločbe in nedotakljivost meja. Dodala je, da bo Evropska unija podpirala Ukrajino, dokler bo treba. »To delamo tudi zato, da bi Rusiji in svetu pokazali, da ima kršenje mednarodno sprejetih pravil visoko ceno,« je pojasnila. »Ukrajino bomo podpirali še naprej,« je skupaj z ostalimi prisotnimi voditelji zagotovil slovenski premier Robert Golob. Na letošnjem BSF je sicer sodelovalo dva tisoč udeležencev, več kot 160 panelistov in govorcev iz celega sveta, poleg predsednice Evropske komisije pa tudi štirje predsedniki držav in vlad, petnajst zunanjih ministrov in drugi visoki predstavniki evropskih in mednarodnih institucij ter predstavniki gospodarstva, akademske sfere in civilne družbe.

Prvo srečanje Goloba in Plenkovića

Ob robu Blejskega strateškega foruma je kot običajno potekalo tudi več dvostranskih srečanj. Premier Robert Golob je med drugim na delovnem obisku gostil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, s katero je izmenjal poglede na aktualna vprašanja v EU, največ pozornosti pa sta namenila aktualnim razmeram na trgu z električno energijo, ki se sooča z izrazitim zvišanjem cen. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, sta se strinjala, da bosta prostovoljno varčevanje s plinom in solidarnost v prihajajočih mesecih ključnega pomena. Govorila sta tudi o širitvi EU na države Zahodnega Balkana, tudi glede na spremenjene geopolitične razmere v Evropi. V tem okviru je bilo govora zlasti o pristopnemu procesu Bosne in Hercegovine, so še sporočili. O nadaljnji krepitvi vezi s partnerji na Zahodnem Balkanu se je pogovarjala tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Golob se je na Bledu tudi prvič srečal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem. Govorila sta predvsem o usklajevanju sporazuma za solidarnostno oskrbo s plinom, Golob pa se je tudi zahvalil Hrvaški za pomoč ob nedavnih požarih v Sloveniji in izrazil podporo Slovenije vključitvi Hrvaške v območje evra in vstopu v schengen. Beseda je tekla tudi o arbitražni razsodbi o meji. Kot je razložil Plenković, ta, kakršna je, »za Hrvaško ne obstaja« in je sabor ne bo nikoli ratificiral, kar je odkrito povedal premierju Golobu.

Kosova ne bo kandidirala za predsednico

Podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos je v torek sporočila, da odstopa od kandidature za predsednico republike. Kot razlog je v sporočilu za javnost navedla »spremenjene okoliščine iz osebnih razlogov«. »Verjamem v solidarno Slovenijo, v državo, kjer se ljudje spoštujejo in si zaupajo ter drug drugemu pomagajo; verjamem v državo, ki bi ji rada odgovorno služila in spodbujala te ideale,« je zapisala in dodala, da se bo za te vrednote še naprej borila kot podpredsednica največje vladne stranke. »To ni bila moja zahteva, to je bila njena odločitev,« je v sredo po seji izvršnega odbora stranke, ki se je Kosova ni udeležila, dejal njen predsednik Robert Golob. Novega predsedniškega kandidata ne bodo iskali, najverjetneje pa bodo podprli enega od ostalih kandidatov, je dodal.

Na RTV zbirali denar za gasilce

V dobrodelnem projektu Stopimo skupaj za slovenske gasilce, ki so ga v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije pripravili na RTV Slovenija, so zbrali skoraj 830.000 evrov, so sporočili z nacionalne televizije. Kot so poudarili, so v požaru na Krasu, največjem požaru v naravnem okolju v zgodovini Slovenije, edino rešitev in upanje predstavljali poklicni in prostovoljni gasilci, ki se jim za požrtvovalnost lahko zahvalimo s prispevki za nakup opreme.