Nedopustna žalitev globokih verskih čustev

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: Pisma bralcev / torek, 30. avgust 2022 / 08:55

Tednik Mladina je na naslovnici svoje številke z dne 19. avgusta 2022 objavil podobo brezjanske Matere Božje, ki je močno prizadela čustva slovenskih krščanskih vernikov doma in po svetu. Znamenita Layerjeva slika izpred več kot dvesto let je namreč že dolga leta simbol globoke slovenske vernosti ter pomeni tolažbo in upanje vseh romarjev, ki se v tisočih posamično in skupinsko zgrinjajo ob osrednjem slovenskem romarskem središču. Brezjanska Marija vabi k sebi vse ljudi in jih duhovno krepi. Zato je že vrsto let na Brezjah tudi romanje bolnikov in knjiga pričevanj o uslišanjih in tolažbe daje slutiti, kaj vse se dogaja na tem milostnem kraju. Od tod tudi njen častitljiv vzdevek Marija Pomagaj, ki pove, da iz njene materinske ljubezni nihče ni izvzet.

Njena podoba osebno intimnega odnosa med materjo in otrokom izraža prav tako Božjo ljubezen in pomaga, da se ob lepoti te upodobitve prepoznajo vsi ljudje v stiskah, ker v njej zaznajo ideal harmonije, miline in ljubezni, ki jo iščejo.

Popačenje brezjanske podobe, ki upodobitev Jezusa kot novorojenega Odrešenika nadomešča s podobo deklice, ki pa ima tudi že atribute odrasle ženske, spominja na hemafrodita in s tem rani idealno podobo, ki jo verniki nosimo v srcu in ki izraža naše najgloblje hrepenenje. Ne gre samo za nedopustno spreminjanje enega izmed slovitih umetniških del, ampak prav tako za napad na enega izmed najbolj intimnih osebnih odnosov, ki ga krščanski verniki gojimo do te Podobe.

Brezjansko podobo Marije Pomagaj so namreč Slovenci ponesli po vsem svetu in jim pomeni ne samo tolažbo, ker žive daleč od doma, ampak prav tako zvestobo slovenski kulturi in domovini, zato ima brezjanska slika tudi nacionalni kulturni pomen. K Mariji so se zatekale generacije vojakov, v zahvalo za srečno vrnitev z bojišča.

Zato lahko rečemo, da je podoba Matere Božje na Brezjah simbol, v katerem se ne prepoznajo samo posamezniki, ampak tudi tisoči romarjev, ki se skozi vse leto zbirajo na tem svetem kraju, saj izraža, poudarjam, tudi slovensko kulturno identiteto, predvsem pa najgloblja osebna doživljanja. Zato moram kot rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča in s tem tudi kot varuh te podobe Matere Božje povedati, da takšno iznakaženje slovenskega verskega in občečloveškega simbola odklanjam in globoko obžalujem nesprejemljivo ravnanje uredništva časopisa Mladina. Izražam upanje, da bomo tudi v slovenskem prostoru prišli do tiste stopnje medosebnih odnosov, ko bodo najgloblja čustva ljudi spoštovana. Nobena kritična misel do zgodovinske pojavnosti krščanstva, tudi ne do cerkvenih ustanov, prav tako pa ne sklicevanje na umetniško svobodo, ne morejo dovoliti napada na eno izmed najglobljih svetinj, ki jih slovenski kristjani nosimo v sebi.

P. Robert Bahčič,
rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča