V drobovju melanholije

Odprti atelje dveh kolažistk Eve Mlinar in Maruše Štibelj, ki je hkrati napovedoval tudi današnje odprtje razstave, sta umetnici naslovili Pod površjem melanholije.

Kranj – Tokrat vstopim v drugačno Malo galerijo Likovnega društva Kranj. Nič razstavljenega, vse razpostavljeno po prostoru. V odprtem ateljeju sta ustvarjali ta čas zagotovo izstopajoči avtorici kolaža v slovenskem prostoru Eva Mlinar iz Ljubljane in domačinka iz Kranja Maruša Štibelj. Njuno delovno druženje ni naključno, saj sta lani svoje ustvarjalne moči med drugim združili v projektu, ki je sodil v okvir priprav na EPK v Novi Gorici – v urbani intervenciji sta namreč pripravili mural na enega tamkajšnjih zidov, mimo katerega so se peljali kolesarji na Dirki po Italiji (Giro d'Italia).

»Projekt naju je hkrati tudi spodbudil k najinemu nadaljnjemu sodelovanju. Že takrat sva se dogovorili, da se bova ukvarjali z melanholijo,« je povedala Eva Mlinar, ki temu čustvenemu stanju pripisuje zelo pomembno mesto v likovni umetnosti: »Že od antike naprej, toliko bolj pa v renesansi, se melanholija obravnava kot značajska lastnost, ki jo mora imeti umetnik zato, da je lahko ustvarjalen. Če je ta na eni strani vezana na žalost, hrepenenje, nostalgijo, pa je na drugi strani njena pomembna kvaliteta poglobljena refleksija nekega stanja, dogajanja v svetu, in ne zgolj površinsko ukvarjanje z neko temo. Umetniki melanholiki svet poskušajo razumeti globlje in to potem prenašajo v likovno umetnost.« Danes, ko svetu vlada diktatura sreče, ko je dobrodošlo biti kar naprej vesel, pozitiven in predvsem površinski, ima za obe umetnici melanholija še toliko večji pomen. Prav socialna omrežja so platforma, na kateri ljudje kažejo le pozitivno plat. Družba teži k temu, da je vse popolno, da je vse najboljše, najlepše in da nihče ne kaže svojih pomanjkljivosti – zato odsotnost refleksije in vse ostane na površini. »Pomembno je hipno zadovoljstvo,« dodaja Maruša Štibelj, ki v nadaljevanju pojasni njun način skupnega dela in ga deloma vidimo tudi na fotografiji.

Iz Dürerjeve melanholije

Umetnici sta se odločili v svojem skupnem kolažu reinterpretirati slavno umetniško delo na temo melanholije, namreč grafiko Albrechta Dürerja z naslovom Melancolia I iz leta 1514. Svoje skupno delo sta se odločili predstaviti v odprtem ateljeju. »Delava istočasno in sproti. Obe se prilagajava skupnemu konceptu, znotraj katerega ustvarjava skupaj na istem mestu, tukaj in zdaj,« pojasnjuje Maruša in poudarja: »Pri skupnem delu se ena pri drugi zavedava najinih moči in šibkosti. To pomeni, da morava dati večkrat svoj ego na stran.« Pri tem sta seveda v zakup vzeli vse obiskovalce, ki so v teh dneh prihajali v odprti atelje.

Osrednji vir za skupno delo je kot rečeno prej omenjena Dürerjeva grafika, ki jo bosta umetnici reinterpretirali. Natisnili sta vsaka svojo povečavo grafike. »Vsaka od naju je po svoji ideji izrezala fragmente, ki sva jih potem začeli kombinirati na skupnem platnu, nekatere elemente recimo uporabljava po dvakrat,« pove Eva, Maruša pa doda, da je pomemben del kolaža tudi dodajanje elementov iz revij in drugih tiskov. Dürerjevo grafiko bosta tako reinterpretirali in aktualizirali v kontekstu sodobnega časa.

Delo bosta končali v prihodnjih dneh, razstavljeno pa bo v novembru in decembru v Galeriji Pogled v Kamniku. Od danes naprej pa je v Mali galeriji na ogled prvi del razstave Pod površjem melanholije, obe avtorici se namreč predstavljata tako z analognimi kot digitalnimi kolaži, pripravili pa sta tudi asemblaže. Do 15. septembra.