Prihodnost v trajnostnem turizmu

S trajnostnim turističnim razvojem je možno območja zavarovane kulturne krajine v podratitovških vaseh ohranjati in razvijati tudi v današnjem času, v svoji drugi doktorski disertaciji ugotavlja ddr. Miha Markelj iz Železnikov.

Ddr. Miha Markelj iz Železnikov se že več kot 15 let – vse od dodiplomskega študija dalje – posveča raziskovanju zgodovinskih, kulturnih in prostorskih posebnosti domačega okolja. Potem ko je leta 2019 doktoriral na temo kolonizacije zgornjega dela Selške doline, je minuli mesec na Fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem zagovarjal že svojo drugo doktorsko disertacijo z naslovom Oblikovanje in aplikacija metode za vrednotenje kulturne krajine in trajnostni razvoj turizma: primer Selške doline.

»Z drugim doktoratom, ki predstavlja nadgradnjo prvega, sem se z zgodovinskih osnov premaknil v sedanjost, v družbeno geografsko sfero. Na izbranem primeru Selške doline, natančneje na njenem zgornjem delu, na območju zavarovane kulturne krajine Sorice, Danj in Torke, disertacija ob upoštevanju vedenja o zgodovinskem razvoju prostora pokaže možnost dolgoročnega ohranjanja in razvoj območij kulturne krajine. Teza mojega drugega doktorata je, da samooskrbno kmetijstvo, ki je ustvarilo to pokrajino, v današnjem času zaradi globalizacije in družbenih sprememb ni več v celoti obstojno. Prebivalci morajo iskati druge načine preživetja, pri čemer bi dodano vrednost lahko prinesel trajnostni turistični razvoj in omogočil boljše življenje v podratitovških vaseh,« je razložil ddr. Markelj, ki dela kot zunanji strokovni sodelavec na Slovenski turistični organizaciji.

Turizem najbolj smiselna panoga

Dvojni doktor znanosti iz Železnikov kot svoj največji dosedanji raziskovalni dosežek še vedno šteje svojo prvo doktorsko disertacijo. V njej je z analizo razvoja posestne in populacijske strukture od konca 13. stoletja dalje, ko so freisinški škofje podložnike iz Innichena na južnem Tirolskem začeli naseljevati v Sorico in okoliške vasi, ponudil vpogled v življenje in razvoj tega prostora skozi 800-letno zgodovino. »Šlo je za zgodovinsko komponento, v drugem doktoratu pa raziskujem, kako to območje razvijati, se pravi gospodarsko na področju turizma, ki je najbolj smiselna panoga, s katero lahko domačini ohranjajo naravno in kulturno dediščino ter kulturno krajino, ki vse to povezuje. Poudarek je na tem, da damo dodano vrednost lokalnemu okolju, ljudem, da bodo z delom, z ohranjanjem zgodovine in kulturne krajine lahko živeli in da bo to vzdržno v današnjem času,« je pojasnil ddr. Markelj, ki se pri raziskovalnem delu že vseskozi povezuje tudi s tujimi raziskovalci in institucijami.

Dognanja prenesti v prakso

Poudaril je, da ne želi, da bi njegova dosedanja raziskovalna dognanja ostala mrtva črka na papirju. »Ker smo do neke mere že raziskali lokalno okolje, sedaj iščemo možnosti, kako ta znanja prenesti v prakso. Pokazale so se možnosti sodelovanja z društvi in prijave na različne razpise za finančna sredstva za vlaganje v infrastrukturo, ki je potrebna za ekonomski razvoj tega območja,« je povedal.

Ddr. Markelj je pomagal tudi pri ponovnem vzpostavljanju povezav Soričanov in Občine Železniki z Innichenom, kjer imajo korenine. Je velik poznavalec tirolske naselitve soriškega območja, velik izziv pa mu je predstavljalo tudi raziskovanje nekdanjega soriškega narečja, ki se je razvil po naselitvi Tirolcev po koncu 13. stoletja. Soriški narečni jezik bo po napovedih Marklja kmalu vpisan tudi v register slovenske nesnovne kulturne dediščine.

Za svoje raziskovalno delo je bil ddr. Miha Markelj že večkrat nagrajen, nazadnje konec junija, ko je ob prazniku Občine Železniki prejel občinsko priznanje za izjemne dosežke. »Moje raziskave so vezane na Selško dolino in priznanje iz domačega okolja mi predstavlja največjo motivacijo za nadaljnje delo.«