Šolsko leto se začenja mirno

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / petek, 26. avgust 2022 / 08:41

Na sredini tradicionalni konferenci ravnateljev slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodov na Brdu pri Kranju so poudarili, da se novo šolsko leto začenja umirjeno, na konvencionalen način – v šolah in brez mask.

Brdo pri Kranju – »Po dveh težkih letih za vse, tudi v šolskem ali pa predvsem v šolskem sistemu, se končno vračamo v šolo v normalnih razmerah. Naj tako tudi ostane,« je v sklopu 8. konference ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov v Republiki Sloveniji z naslovom Vrtec in šola danes za jutri poudaril predsednik vlade Robert Golob. Tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič je dejal, da se novo šolsko leto začenja umirjeno, tako kot smo bili vajeni v času pred dvema letoma, pri čemer si želi, da bodo šolsko leto na ta način tudi zaključili. S predsednikom vlade sta se strinjala, da bo k temu pripomoglo tudi uresničevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje – predvsem zračenje in osebna higiena ter da bodo otroci ob bolezenskih simptomih ostali doma.

Prihodnji četrtek se šolsko leto začenja za več kot 194 tisoč učencev, od tega je okoli 21 tisoč prvošolcev. V sred­nješolskem izobraževanju bo okoli 79 tisoč dijakov, od tega okoli 21 tisoč v prvih letnikih. Minister Papič je poudaril, da vzpostavljajo varno, spodbudno in vključujoče okolje za otroke, izvajajo prenovo določenih, tudi strateških dokumentov ter zagotavljajo ustrezne pogoje delovanja učiteljev, zaposlenih in otrok. Omenil je, da je bil v javnosti v zadnjem času poudarjen problem kadrov na področju šolstva, in napovedal že prve ukrepe v zvezi s tem: »Na področju pedagoških študijskih programov bo na voljo 250 štipendij, začenja se tudi koncept pripravniških mest s plačilom, kar je bila v preteklosti že praksa.«

Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj je glede problematike kadrov na področju šolstva opozoril, da se s pomanjkanjem delovne sile srečujejo po vsej Evropi. »Po mojih informacijah pa bodo šole kljub temu začetek šolskega leta in organizacijo dela zagotovile tako, kot je predvideno; morda s kakšnimi odstopanji, kar pa je že sicer običajno.« V prihodnje po njegovih besedah načrtujejo tudi aktivnosti za promocijo učiteljskega poklica.

Po besedah ministra Papiča prenovo vzgojno-izobraževalnih programov in programskih dokumentov načrtujejo v smeri celostnega pristopa zagotavljanja kakovostnega, vključujočega, pravičnega in trajnostno naravnanega sistema področja vzgoje in izobraževanja. »Uredili bomo plačni položaj zaposlenih: ravnateljev, administrativno-računovodskih in drugih tehničnih delavcev.« Že s prvim septembrom bo na podlagi novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja omogočeno napredovanje v naziv mentor in svetovalec tudi na delovnem mestu vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja.

Porast izobraževanja doma

Minister je opozoril še na porast izobraževanja doma, ki ni le posledica epidemije, temveč se je ta trend kazal že prej. »Naša naloga je, da v teh primerih zagotovimo enako kakovost izobraževanja, kot jo dosegamo v urejenem šolskem prostoru.« Zato bodo oblikovali zakonske spremembe, ki bodo šle v smeri zahtevanja enakovrednega izobraževalnega standarda za vse učence. Poudaril je še psihosocialne posledice dveletnega zapiranja šol. »Te je najlažje odpraviti s fizično aktivnostjo, zato znova uvajamo projekt zdravega življenjskega sloga.« Eden osrednjih ciljev omenjenega projekta, ki ga načrtujejo v novi evropski finančni perspektivi, je oblikovanje programa za integrirano preprečevanje in obvladovanje upada gibalne učinkovitosti, povezanega z življenjskim slogom in epidemijo covida-19, pri čemer je posebej poudarjena vadba oziroma telesna dejavnost otrok in mladostnikov. Poudarjeno je bilo še vprašanje problematike vpisa v srednje šole v večjih mestih. Po besedah ministra bodo do začetka naslednjega leta zato pripravili korekcije pri vpisu, ob tem pa je minister poudaril, da to ne pomeni, da v srednjih šolah primanjkuje prostih mest, ampak gre za »zanimiv trend, da večina dijakov želi hoditi v srednjo šolo, v gimnazijo v večjih središčih«.

Pozabili na razvojni vidik

Predsednika vlade Roberta Goloba veseli, da je po dveh letih ukvarjanja z epidemijo covida-19 v šolskem prostoru znova lahko stopil v ospredje tudi razvojni vidik izobraževanja, ki se osredotoča na trajnostni razvoj. Ravnateljem se je ob tem zahvalil za opravljeno delo v zadnjih dveh izredno težkih letih. »Kapo dol za to, kar ste prestali in kar ste dali našim otrokom. Naredili ste vse, kar ste lahko.« Načrt vlade za to zimo pa je, je dodal, da ostanemo odprta družba, »čeprav covid-19 živi z nami in mi z njim«.