Jelenjadi je preveč / Foto: Gorazd Kavčič

Načrtujejo zmanjšanje števila jelenjadi

Lovskoupravljavski načrt za gorenjsko lovskoupravljavsko območje za obdobje 2021–2030 predvideva zmanjšanje števila jelenjadi, divjih prašičev in sivih vran.

Gorenjsko lovskoupravljavsko območje obsega 231.211 hektarjev, od tega je 18.070 hektarjev nelovne površine. Na območju je štirideset lovišč, ki jih upravljajo lovske družine, in dve lovišči s posebnim namenom – Kozorog Kamnik in Brdo pri Kranju.

Kranj – Do 2. septembra je javno razgrnjen osnutek lovskoupravljavskega načrta za gorenjsko lovskoupravljavsko območje za desetletno obdobje 2021–2030, še pred koncem razgrnitve pa bo tudi javna obravnava.

Poslabšanje v ravninskem delu območja

Kot ugotavljajo v zavodu za gozdove, kjer je ena od njihovih nalog tudi lovsko načrtovanje, se je v zadnjem desetletju življenjsko okolje divjadi občutno spremenilo. Največje spremembe so v gozdovih v sredogorju. Tam se je zaradi naravnih ujm in namnožitve lubadarja povečal posek drevja, s tem pa tudi obseg gozdov s podrastjo in mladjem, kar je izboljšalo prehranske možnosti za divjad in razmere za kritje ter za razmnoževanje in vzrejo mladičev. Razmere pa so se najbolj poslabšale v ravninskem, pretežno kmetijskem delu območja, kjer so na poslabšanje kakovosti življenjskega okolja divjadi vplivale krčitve gozdov, urbanizacija, posek posameznih dreves, zmanjšanje površine njiv in pospeševanje monokultur, predvsem pa motnje, ki jih povzročajo ljudje s prostočasnimi aktivnostmi.

Velika objedenost mladja

Za gorenjsko lovskoupravljavsko območje so značilne visoke stopnje objedenosti gozdnega mladja. V treh od štirih popisnih enot, kjer je prisotna jelenjad, beležijo eno najvišjih stopenj objedenosti v državi, v vseh treh enotah pa se kaže trend povečevanja splošne objedenosti in tudi objedenosti mladja bukve. »Visoke stopnje objedenosti, poškodovanost mladja in vpliv na drevesno sestavo mladja so bili prepoznani kot glavni neželeni učinki vpliva rastlinojede parkljaste divjadi na okolje,« ugotavljajo v zavodu za gozdove in dodajajo, da so upravljavci lovišč v zadnjem desetletju za škode po divjadi izplačali nekaj več kot 178 tisoč evrov, od tega največ za škode, ki so jih povzročili divji prašiči.

Pri upravljanju populacije divjadi so bili v zadnjem desetletju uspešnejši pri vrstah (srna, gams, jazbec, lisica …), ki nimajo večjega vpliva na kmetijstvo in gospodarjenje z gozdovi, slabše pa so uresničili cilje pri jelenu, divjem prašiču, sivi vrani …), ki imajo na te dejavnosti večji vpliv. Pri večini vrst divjadi so načrt odvzema iz lovišč izpolnili v okviru dopustnih odstopanj, pri tem pa so slabšo realizacijo beležili pri okoljsko bolj problematični divjadi (jelen, divji prašič) in pri lovno manj zanimivih vrstah (kuna, sraka, šoja).

Določili glavne usmeritve za ukrepanje

V lovskoupravljavskem načrtu kot glavne probleme pri upravljanju z divjadjo in njenim življenjskim okoljem poudarjajo visoko številčnost jelenjadi, njeno prostorsko širjenje ter objedenost mladja, naraščanje števila divjih prašičev in obsega škod, ki jih povzročajo, upad gostote male divjadi zaradi poslabšanja življenjskega okolja, številčnost in širjenje šakala ter njegov vpliv na domorodne vrste divjadi ter številčnost sive vrane in njen vpliv na posevke. Na podlagi problemov so določili glavne cilje ter za posamezne vrste divjadi tudi usmeritve za ukrepanje. Pri jelenu je tako cilj znižati številčnost v vseh prostorskih enotah ter preprečiti širitev v ravninski, pretežno kmetijski del območja. Podoben cilj, to je znižati številčnost, so si zastavili tudi pri divjem prašiču in sivi vrani. Pri drugih vrstah divjadi je cilj ohraniti sedanjo številčnost ali jo celo rahlo povečati.      

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sobota, 21. julij 2018 / 11:44

Uspešnih šest gorenjskih turističnih organizacij

Na javni razpis za sofinanciranje razvoja in promocije turistične ponudbe vodilnih turističnih destinacij se je v prvem roku prijavilo 28 od 34 vodilnih slovenskih destinacij, med njimi tudi šest gore...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 22. avgust 2022 / 20:00

V nedeljo potrdili 434 okužb z novim koronavirusom

Ljubljana – V nedeljo so v Sloveniji ob 415 PCR-testih in 1697 hitrih antigenskih testih potrdili 434 okužb z novim koronavirusom. Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo v nedeljo zara...

Gospodarstvo / ponedeljek, 22. avgust 2022 / 18:33

Odkupne cene mleka

Kranj – Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so mlekarne junija letos za mleko, dostavljeno v mlekarno ter s 3,7 odstotka maščobe in 3,15 odstotka beljakovin, plač...

Gospodarstvo / ponedeljek, 22. avgust 2022 / 16:35

Država naj pomaga prizadetim kmetijam

Kranj – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslala prvo oceno škode, ki jo je kmetijstvu povzročila suša. Od ministrstva pričakuje,...

Kranjska Gora / ponedeljek, 22. avgust 2022 / 16:32

Vaški dan v Ratečah

Turistično društvo Rateče - Planica je na praznični veliki šmaren po dveletnem premoru zaradi pandemije covida-19 znova povabilo na Vaški dan v Ratečah, letošnji je bil sedemindvajseti. Na prireditev,...

Gospodarstvo / ponedeljek, 22. avgust 2022 / 14:23

Nova uredba o ekološki pridelavi in predelavi

Kranj – Vlada je na nedavni seji sprejela novo uredbo o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil, s katero je nacionalno ureditev prilagodila novi zakonodaji, ki velja v Evrops...