Mladih vedno manj, starejših pa vse več

Ob mednarodnem dnevu mladih

Letošnja tema mednarodnega dneva mladih, ki smo ga zabeležili ta teden, je medgeneracijska solidarnost ter ozaveščanje o medgeneracijskih razlikah in preprekah. Statistični urad RS (Surs) je ob tem dnevu razkril nekatere vidike razkoraka med mladimi in starejšimi prebivalci ter jih predstavil s statističnimi podatki. V začetku leta je bilo v Sloveniji 308 tisoč prebivalcev, starih 15–29 let, in 445 tisoč prebivalcev, starih najmanj 65 let. Od začetka leta 2012 se je število prvih zmanjšalo za 15 odstotkov, število drugih pa povečalo za 29 odstotkov, s čimer je starejša generacija izrazito presegla mlajšo.

Polovica mladih (15–29 let) ima srednješolsko izobrazbo, 31 odstotkov osnovnošolsko in 19 odstotkov višje- ali visokošolsko. Pri starejših od 65 let jih ima prav tako največ srednješolsko izobrazbo (48 odstotkov), osnovnošolsko jih ima 38 odstotkov, višje- ali visokošolsko pa 14 odstotkov. Večji je razkorak na področju digitalnih veščin in znanj. Zelo dobro razvite ali osnovne digitalne veščine je imelo več kot 60 odstotkov starih od 16 do 24 let, med starimi od 65 do 74 let pa je bilo takih nekaj manj kot petina. V letu 2021 so vsi mladi uporabljali internet, 98 odstotkov vsak dan ali skoraj vsak dan, med starejšimi pa 69 odstotkov oseb, od tega 48 odstotkov vsakodnevno ali skoraj vsak dan. Med mladimi uporabniki mobitelov jih je 96 odstotkov uporabljalo pametni telefon. V letu 2021 so se mladi v Sloveniji od svojih staršev odselili povprečno pri starosti 29,6 leta; moški pri 30,9 leta, ženske pri 28,1 leta, kar nas uvršča v zgornjo tretjino držav članic po povprečni starosti ob odselitvi.

Pahor na državniškem obisku v Turčiji

Predsednik republike Borut Pahor se je v torek in sredo mudil na državniškem obisku v Turčiji in se v Ankari sestal s turškim zunanjim ministrom Mevlütom Cavusoglujem, s katerim sta govorila predvsem o vojni v Ukrajini in njenih posledicah za Zahodni Balkan, in s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Na njegovo posebno povabilo je nagovoril tudi turške diplomate. Slovenski predsednik je opozoril, da je ruska agresija na Ukrajino v temeljih spodkopala že tako načeto zaupanje med Zahodom in Rusijo. Povrnitev tega zaupanja, ki lahko temelji le na pravičnem miru v Ukrajini, pa bo po njegovi oceni dolgotrajen in zapleten proces. Pahorja v Ankari spremljata gospodarski minister Matjaž Han in državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin.

Obisk je nadaljevanje političnega dialoga, utemeljenega v deklaraciji o strateškem partnerstvu, ki sta jo kot predsednika vlad leta 2011 podpisala Pahor in Erdogan, glavni poudarek pa je bil namenjen krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama.

SAZU negativno mnenje računskega sodišča

Računsko sodišče je izvedlo revizijo poslovanja Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v letu 2020 in o tem izreklo negativno mnenje. Med drugim je ugotovilo, da je SAZU vsem javnim uslužbencem izplačala plačo za dan, ko so bili odsotni z dela, storitve programske opreme, ki so na voljo brezplačno, je naročala na trgu, v aktu o sistemizaciji pri posameznih delovnih mestih pa ni določila podatkov glede notranje organizacijskih enot. Računsko sodišče je med drugim opozorilo tudi na dileme glede pravnoorganizacijske oblike SAZU in na vpliv, ki ga ima nedoločnost njenega statusa na njeno poslovanje. Akademiji je podalo priporočila za izboljšanje poslovanja in zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati odpravo razkritih nepravilnosti.

Kot so sporočili s SAZU, bodo v celoti upoštevali priporočila za izboljšanje poslovanja, ki so predlagana v revizijskem poročilu računskega sodišča.

Barbutovski odhaja s čela Ukoma

Dragan Barbutovski odhaja z mesta vršilca dolžnosti direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom). Premier Robert Golob na mesto vršilke dolžnosti direktorice Ukoma predlaga nekdanjo novinarko Radiotelevizije Slovenija (RTVS), sedanjo poklicno predsednico sveta delavcev RTVS in predstavnico zaposlenih v nadzornem svetu RTVS Petro Bezjak Cirman. V kabinetu predsednika vlade so dogajanje pospremili s pojasnilom, da so stranke vladne koalicije že v predvolilni kampanji opozarjale na škodljivost sovražnega govora v političnem diskurzu, zato se mora tej problematiki v večji meri posvetiti prav Ukom.

Dragan Barbutovski bo v prihodnje zaposlen v kabinetu predsednika vlade na področju komuniciranja z mednarodno javnostjo.