Gorenjsko kmetijstvo pesti huda suša

Suša, ki jo je povzročilo pomanjkanje padavin in visoke temperature, je zelo hud udarec za živinorejo na Gorenjskem, saj bodo na marsikateri kmetiji pridelali polovico manj krme, kot bi jo v običajnih razmerah. Najhujše posledice suše so na lahkih peščenih tleh in na prisojnih legah.

Kranj – Na Gorenjskem je že od začetka leta prisotno pomanjkanje padavin, kar je ob visokih poletnih temperaturah povzročilo veliko sušo, ki je glede na podatke Agencije RS za okolje (Arso) primerljiva s sušo na Notranjskem in na Goriškem. Od kmetijskih kultur je suša najbolj prizadela trajno travinje in koruzo za siliranje, razmere pa so najhujše na lahkih peščenih tleh in na prisojnih legah. Po podatkih, ki so jih zbrali v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, je suša močno prizadela približno 20 tisoč hektarjev površin trajnega travinja, na katerih bo po prvih ocenah od 40 do 60 odstotkov manj krme. Na tri tisoč hektarjih njiv koruze za siliranje bo pridelek predvidoma nižji od 35 do 70 odstotkov, na 658 hektarjih krompirja od 35 do 60 odstotkov, na 438 hektarjih vrtnin na njivah od 40 do 90 odstotkov, na 535 hektarjih njiv detelje, travno-deteljne mešanice in trave od 40 do 60 odstotkov …

Tretje košnje skorajda ne bo

Kot pojasnjujejo v kmetijsko-gozdarskem zavodu, večje živinorejske kmetije kosijo travnike trikrat ali štirikrat na leto. Zaradi suše sta bili manjši že prva in druga košnja trave, tretje košnje pa zaradi izjemno visokih temperatur in ožiga travne ruše ne bo. V strokovnih krogih velja, da mora mesečni dežni faktor za optimalno rast travne ruše znašati tri ali več, letos je bil v pretežnem delu Gorenjske nižji od tri, na Brniku je bil na primer maja 2,8, junija 1,4 in julija 0,63.

Prizadetost koruze odvisna od tal

Za Gorenjsko, kjer prevladuje govedoreja, je poleg travinja zelo pomembna tudi pridelava koruze za siliranje. V obdobju najbolj intenzivne rasti koruze (od 25. junija dalje) je na primer na Sorškem in Kranjskem polju padlo le nekaj več kot 26 litrov padavin na kvadratni meter, koruza pa bi v zadnjih dneh glede na visoke temperature in potrebe za razvoj potrebovala od sedem do devet litrov vode na dan. V kmetijsko-gozdarskem zavodu ugotavljajo, da je prizadetost koruze zelo odvisna od vrste tal. Najbolj je prizadeta na lahkih peščenih tleh, kjer se je po zadnjem vročinskem valu začela intenzivno sušiti. Nekateri posevki so tako suhi, da ponekod že razmišljajo o predčasnem siliranju. Pridelek koruze bo na pretežnem delu Gorenjske manjši za polovico, na peščenih tleh bo izpad pridelka še večji, do 70 odstotkov. Najbolj so prizadeti posevki koruze na Sorškem polju ter na njivah južno od Kranja. Nekatere koruze so visoke le okrog 1,3 metra in brez storžev, nekatere, ki so sicer dosegle normalno višino, pa so razvile slabše storže ali jih sploh niso.

Kdaj silirati koruzo, ki jo je prizadela suša

Pridelovalci koruze, ki jo je prizadela suša, so zdaj pred težko odločitvijo, kdaj jo silirati. Kot ugotavljajo Marija Kalan in Franci Pavlin iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj in dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije, mora koruza za uspešno siliranje vsebovati od 300 do 400 gramov sušine na kilogram, še bolje je, če jo vsebuje od 320 do 370 gramov. V normalnih razmerah pridelovalci primeren čas za siliranje določijo na podlagi vsebnosti sušine v voščeni zrelosti, v sedanjih razmerah, ko koruza ni razvila storžev ali je razvila zelo slabe in ko vsebnost sušine v koruznici zelo variira, pa jim predlagajo, da primeren čas za siliranje določijo na podlagi vlage v celotni rastlini. Ko so v laboratoriju kmetijskega inštituta analizirali vsebnost sušine v vzorcih koruze, ki so jih 28. julija odvzeli na najbolj prizadetih njivah, so vsebovali le od 178 do 255 gramov sušine na kilogram, kar je premalo za siliranje. »Če bi takšno koruzo kljub temu silirali, bi bila silaža prekisla, iz silirnega kupa pa bi se močno izcejal silažni sok,« svarijo strokovnjaki pred prezgodnjim siliranjem in dodajajo, da je po zelo grobi oceni prizadeta koruza, ki ima storže, primerna za siliranje, ko se začnejo sušiti listi nad storži.

Velik izpad pridelka krompirja in vrtnin

Ozimna žita so »ušla« hujšim posledicam suše, pridelki zrnja in slame so bili zadovoljivi. Pridelki krompirja bodo na njivah brez urejenega namakanja nižji od 35 do 60 odstotkov, največji izpad bo na lahkih peščenih tleh, slabša pa bo tudi kakovost pridelkov, kar bo vplivalo na nižje odkupne cene. Pri vrtninah bo na peščenih tleh pridelek zaradi suše manjši do 90 odstotkov.

Tla preveč suha za strniščno setev

»Tla za strniščno setev na požetih njivah so preveč suha za uspešno kalitev semena,« ugotavljajo v kmetijsko-gozdarskem zavodu in dodajajo, da se v težavah zaradi tega lahko znajdejo pridelovalci strniščne repe za kisanje in pridelovalci zelja.

V intenzivnih in ekstenzivnih trajnih nasadih za zdaj še ne opažajo večje škode, ob nadaljevanju suše pa bo pridelek manjši in kakovost pridelka slabša.