Dvojna nevarnost

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 30. julij 2022 / 10:27

Vloga sodobne filozofije in filozofov je tudi v tem, da skušajo razumeti in razložiti aktualna dogajanja v svetu. Tak je hrovaški filozof Srečko Horvat, ki opozarja na dvojno nevarnost: jedrsko in podnebno …

Jedrska in podnebna

Filozof Srečko Horvat v aktualnem dogajanju prepoznava odmeve 20. stoletja, hkrati pa opozarja, da je ta nevarnost zdaj še večja, ker se je jedrski pridružila grožnja ekološke katastrofe. »Prav imate, poslušamo odmev katastrof 20. stoletja. Jasno je, da ne bodo nikoli minile. Auschwitz, holokavst, Hirošima, Nagasaki ... To so dogodki v zgodovini človeštva in planeta, ki ne bodo nikoli izginili. Na žalost se bodo na tak ali drugačen način vedno znova vračali. Vendarle pa menim, da je položaj danes radikalno nevarnejši kot v 20. stoletju. Zakaj? Ker se prepletata jedrska doba in podnebna kriza. Nekaj, kar se je v 20. stoletju z izumom jedrske tehnologije šele začelo, je s silovitim tehnološkim razvojem do današnjega trenutka pripeljalo Zemljo na rob uničenja. Zato so razmere veliko nevarnejše kot v prejšnjem stoletju. Filozof Günther Anders, zaradi katerega sem prišel v Ljubljano na 10. mednarodno filozofsko konferenco in delavnico Sorena Kierkegaarda, je v tem smislu še kako pomemben. Nekje je zapisal, da se bodo tisti, ki ne bodo zmogli ustvariti Hirošime, zadovoljili z Auschwitzem. In to je tisto, kar gledamo in poslušamo danes. Velike države imajo jedrsko tehnologijo, da lahko uveljavljajo geopolitično moč, medtem pa države brez jedrskih bomb nimajo zadržkov za gradnjo koncentracijskih taborišč. Na žalost smo to lahko doživeli ob razpadu nekdanje Jugoslavije, kjer se je zgodovina 20. stoletja ponavljala na najokrutnejši način. Nočem primerjati žrtev, ampak če bi imeli vojni zločinci na Balkanu jedrsko bombo, bi jo najbrž uporabili. Ker je niso imeli, so se zadovoljili s Srebrenico. Vem, morda to zveni grobo, a kaže na to, da to, kar v resnici razumemo kot napredek, ni nič drugega kot hitenje v dokončno katastrofo.« Ko komentira vojno v Ukrajini, filozof po eni strani priznava, da gre v njen tudi za spopad vrednot – demokracije in avtokracije – hkrati pa opozarja, da ne smemo spregledati ekonomskih interesov, ki se uveljavljajo v ozadju. »Spremljamo montypythonski trenutek, v katerem imajo vojaki orožje, ki ga ne znajo uporabljati, Zahodu pa niti ni v interesu, da bi ga uporabljali. Zahodu je v interesu, da jim ga proda. Kadar govorimo o svobodnem Zahodu, se moramo spomniti vloge tega Zahoda v vojnah na Balkanu. Kako zelo mu je koristilo, da so zahodne korporacije napolnile izpraznjen prostor, danes pa obvladujejo telekomunikacije in farmacevtsko industrijo, koncesijo za letališče v Zagrebu imajo Francozi, banke so nemške in italijanske. Glejte, to je ta svobodni Zahod, ki smo ga dobili, in prepričan sem, da bo isti svobodni Zahod dobila tudi Ukrajina. Ljudje iz ameriškega podjetja za programsko opremo Palantir, denimo ... To je zelo mračno podjetje milijarderja Petra Thiela. Bil je prvi milijarder iz Silicijeve doline, ki je podprl Donalda Trumpa. Palantir pronica v britanski zdravstveni sistem. No, ker se ljudje iz Palantirja družijo z Volodimirjem Zelenskim, bi nas moralo vse skrbeti, kaj se dogaja za zaprtimi vrati v Ukrajini. Kako bodo vojno izkoristili z doktrino šoka? Tako so izkoristili tudi vojno na Hrvaškem. Ljudje so na fronti, umirajo, mahajo z zastavami, verjamejo v nacionalno identiteto ... V resnici jih razumem, čeprav mi to ni blizu, a medtem ko eni umirajo, si drugi manejo roke, ker bodo prevzeli velike posle in obnovo države za prihodnjih nekaj desetletij. Lahko smo prestrašeni in žalostni zaradi stika z ukrajinskimi begunci ali disidenti iz Rusije, a nikakor ne smemo pozabiti, da za vso to tragedijo že stoji 'biznis', ki se mu cedijo sline. Vojna industrija, naftna industrija, gradbeništvo ... Vse, kar smo lahko videli tudi pri nas.« (Vir: intervju Blaža Mazija s filozofom Horvatom, MMC RTV SLO)

Orožje odvračanja

Jedrsko orožje je bilo prvič uporabljeno v Hirošimi in Nagasakiju leta 1945. K sreči je bila prva uporaba vse doslej tudi zadnja. Vse države, ki to orožje imajo, ga uporabljajo kot sredstvo odvračanja, ena drugo odvračajo od uporabe. Hkrati pa ni nikoli povsem izključeno, da ga v nekem kriznem trenutku ne bi dejansko uporabili …

Podnebna orožja

Vojna v Ukrajini in z njo povezano draženje vseh energentov zmanjšujeta že tako nizko pripravljenost največjih onesnaževalk, da bi zmanjšale svoje podnebju škodljive emisije. Še vedno poslušamo zeleno retoriko, hkrati pa je že zdaj jasno, da se bo v naslednji zimi spet povečala uporaba premoga. In z njo že tako velika grožnja podnebnih sprememb. Že zdaj je očitno, da bodo tudi te zlorabljene v vojne namene …