Gorenjske občine razdelili v dve pokrajini

Po končnem predlogu razdelitve Slovenije na petnajst pokrajin s posebnim statusom Ljubljane bi gorenjske občine razdelili v dve pokrajini – v Gorenjsko in Severno osrednjeslovensko pokrajino.

Kranj – Državni svet je prejšnji teden v parlamentarno proceduro vložil sveženj pokrajinske zakonodaje – zakon o ustanovitvi pokrajin, zakon o pokrajinah in zakon o financiranju pokrajin. S tem je državni svet končal triletni proces vnovičnega poskusa ustanovitve pokrajin, v katerem je imel vlogo koordinatorja. Medtem ko se je stroka poenotila na predlogu desetih pokrajin ter z Ljubljano in Mariborom s posebnima statusoma, pa končni predlog predvideva ustanovitev petnajstih pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana.

Sedeža pokrajin v Kranju in Domžalah

Med predlaganimi je tudi Gorenjska pokrajina, ki obsega meje obstoječe gorenjske statistične regije z osemnajstimi občinami: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Mestna občina Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica. Te so že sedaj povezane v Svet gorenjske regije. Na območju po­krajine, ki obsega 2144,5 kvadratnega kilometra, živi 211.069 prebivalcev. Sedež pokrajine bi bil v Kranju, začasni sedež pokrajinskega sveta v Škofji Loki, začasni sedež sveta občin pa na Jesenicah. Prvi pokrajinski svet bi štel 37 članov.

Občine z obrobja Gorenjske – Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice – bi bile po novem predlogu del Severne osred­njeslovenske pokrajine, v kateri bi bile še občine Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljub­ljani, Horjul, Log - Dragomer, Logatec in Vrhnika. Na njenem območju, ki obsega 1254,9 kvadratnega kilometra, živi 189.172 prebivalcev. Sedež pokrajine bi bil v Domžalah, začasni sedež pokrajinskega sveta v Kamniku, začasni sedež sveta občin pa v Medvodah. Prvi pokrajinski svet bi štel 39 članov.

Kar se tiče gorenjskih občin, se končni predlog razdelitve Slovenije na pokrajine (15 + 1) od prvotnega (10 + 2) iz leta 2019, ki ga je pripravila stroka, razlikuje v tem, da so tedanjo Gorenjsko pokrajino razdelili v zgoraj omenjeni pokrajini.

Političnih strank niso vključili

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je poudaril, da je želja po ustanovitvi pokrajin tokrat prišla od spodaj navzgor, torej iz lokalnih skupnosti, in da v proces oblikovanja zakonodajnih predlogov niso vključevali političnih strank: »S tem smo se želeli izogniti težavam pri predhodnih poskusih, ko so si politične stranke zaradi svojih interesov želele prikrojiti Slovenijo po svoji podobi.« Končni predlog je po njegovih besedah pripravljen na podlagi strokovnih meril, obstoječega stanja, razvojnih možnosti in pozitivne prakse v evropskih državah. »Predlog je bil obravnavan na široki javni razpravi v občinskih svetih. Udeležili smo se 136 sej občinskih svetov, zbrali vse pripombe, dobro poslušali želje in zahteve lokalnih skupnosti ter temeljni strokovni predlog preoblikovali v obliko, s katero se strinjajo malodane vse občine. Zavedamo se, da je ta predlog drugačen od tistega, ki temelji zgolj na stroki, zavedamo pa se tudi, da je politična realnost takšna, da se mimo volje ljudi na terenu ne da,« je povedal Kovšca in ocenil, da bo v državnem zboru, ki ima končno besedo, verjetno težko doseči dvotretjinsko večino. »Verjamem pa, da tudi pritisk javnosti, predvsem pa lokalne samouprave, lahko pripelje do tega, da bo ustava končno spoštovana in da zakonodajalec opravi tisto, k čemur ga ustava zavezuje – ustanovi pokrajine.«

Sedem let za prenos pristojnosti

Boštjan Brezovnik, predsednik strokovne skupine državnega sveta za pripravo pokrajinske zakonodaje, je razložil, da so s predlagano členitvijo Slovenije prišli do optimalnega modela, ker bi lahko na vse te pokrajine postopno prenesli čisto vse naloge, ki jih je strokovna skupina predvidela, hkrati pa bo treba odgovoriti tudi na vprašanji o virih financiranja in kadrih. Prenos pristojnosti bi bil sicer postopen, po besedah Kovšca bi predvidoma trajal sedem let, predlagane spremembe pa bi vplivale kar na 20 državnih podsistemov.