Damir Globočnik, Spomeniki, Revija SRP, Ljubljana, 2022, 492 strani

Spomeniki (in njihove usode)

»Knjiga obravnava javne spomenike, ki so jih na Slovenskem postavljali od sredine 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Figuralni in arhitektonski spomeniki, spominske plošče in nagrobni spomeniki so nastali z namenom slavljenja zaslužnih posameznikov ali dogodkov. Imeli so pomembno vlogo simbola, ki pripadnike istega naroda povezuje v narodno skupnost. Zato je bila slovenska spomeniška vnema tesno povezana z narodnim gibanjem. Spomeniki so odraz slovenskega narodnega, političnega, kulturnega in socialnega razvoja, tudi po njihovi zaslugi so Slovenci kot narod uspeli oblikovati svojo kulturno in duhovno fiziognomijo. Zbirka tridesetih besedil je dokaj pestra, saj posamezna poglavja obravnavajo spomenike literatom, glasbenikom, misijonarjem, znanstveniku, dobrotnici, svetniku, cesarju, dvema kraljema, padlim vojakom in zmagi. Začenja se s prvim pomembnim spomeniškim mejnikom – nagrobnim spomenikom pesniku dr. Francetu Prešernu. /…/ Spomeniki so nastali zato, da bi ohranili spomin, niso pa večni. Emocionalni naboj, ki so ga imeli ob svojem nastanku, je sčasoma zbledel. Postali so sestavni del urbane vedute, spremenili so se v neme priče preteklosti. Ob zgodovinskih prevratih pa je simbolna vloga spomenikov ponovno oživela, zato je njihovo odstranjevanje želelo uničiti tudi njihovo pričevalno in simbolno funkcijo. Odstranjevanje spomenikov ima namen brisanja zgodovinskega spomina. Ta usoda je doletela slovenske spomenike na ozemlju, ki ga je po prvi svetovni vojni zasedla Italija, prav tako tudi habsburške dinastične spomenike in spomenike, ki jih je postavila nemška skupnost v večjih mestih, na začetku druge svetovne vojne pa so nemški in italijanski okupatorji odstranili vse spomenike jugoslovanskima kraljema Petru I. in Aleksandru I. Spomeniška krajina se je sčasoma spreminjala, saj skoraj tretjina spomenikov, ki jih opisuje ta knjiga, ne stoji več.« (str. 5–7)

Navajam odlomka iz avtorjevega predgovora v knjigo. Na njeni naslovnici je fotografija, na kateri kipar Fran Vesel oblikuje glavo cesarja Franca Jožefa za njegov spomenik v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni so spomeniku odsekali prav to glavo, na njeno mesto pa postavili enako veliko doprsje Frana Miklošiča, pri napisih na spomeniku pa zamolčali, da novi slavljenec ni bil le velik slavist, ampak tudi eden najuglednejših profesorjev na dunajski univerzi v cesarskih časih … In takih izjemnih spomeniških usod je v tej odlični knjigi še veliko. Osem od 30 izbranih spomenikov stoji na Gorenjskem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 23. januar 2018 / 16:38

Srebrne snežinke za orle

Slovenski smučarski skakalci so še na četrtem zaporednem svetovnem prvenstvu v poletih poleteli do medalje. Zgodovinski uspeh skakalk.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / nedelja, 10. julij 2022 / 19:17

Jaz in družba

Človek od nekdaj teži k individualni svobodi, hkrati pa potrebuje vezivo skupnosti. V sodobni zahodni družbi, kamor spada tudi naša Slovenija, se je skoraj brez meja razcvetel individualiz...

GG Plus / nedelja, 10. julij 2022 / 19:16

O stricu Bricu

V spomin na 150. obletnico rojstva in 70. obletnico smrti šentjoškega rojaka Ivana Koširja, duhovnika goriške nadškofije, je izšla knjiga z naslovom Stric Bric avtorja Toneta Koširja. Čeprav bi ob...

Zanimivosti / nedelja, 10. julij 2022 / 15:56

Snežna jama

Zaradi senčne lege in hladnejšega zraka se v Snežni jami zelo dolgo zadržita sneg in led. Po pripovedovanju domačinov so v jami nekoč kopali led za pridobivanje vode za pastirje in gozdne delavce,...

Rekreacija / nedelja, 10. julij 2022 / 15:54

Najpogostejše zmote in resnice o teku

O mitih o teku in vajah, ki zmanjšujejo možnost poškodb, sta spregovorila kineziolog Uroš Kožar in biatlonec Jakov Fak.

Gospodarstvo / nedelja, 10. julij 2022 / 15:52

Rast hipnih plačil

Takojšnja plačila omogočajo hipno nakazilo na drug račun ne glede na to, kdaj ga opravimo. Ob uporabi aplikacije pa je vse, kar potrebujemo, telefonska številka imetnika računa.