Iz Koroške pod Triglav

Kar številna zasedba Slovencev s koroške strani se je udeležila junijskega tradicionalnega čezmejnega srečanja v Vratih pod Triglavom. To srečanje, letošnje je bilo že šesto, je bilo prvič na gorenjski strani. Doslej je bilo vedno na Koroškem, največkrat na Dobraču in nazadnje na Bistriški planini nad Ziljsko dolino. Tako so letos prišli v Vrata predsednik Slovenskega planinskega društva iz Celovca Štefan Riegelnik in njegovi prijatelji, eden od glavnih pobudnikov srečanja Simon Triessnig iz Loč ob Baškem jezeru, in kar močna posadka iz Zilje, v kateri so bili tudi Renate in Franc Rogi in predsednik ter podpredsednik Slovenskega prosvetnega društva Zila Danijel Mešnik in Urban Popotnig. V Vrata so prišli tudi pevke in pevci Kvarteta Dobniško jezero, v katerem pojejo Nada Zerzer, Katja Osterc, Simon Triessnig in Jakob Kuschutnig.

Korošci, še posebej Ziljani, so na svoj način povezani s slovenskimi gorami. Kot železniški uslužbenec je bil premeščen v Beljak in je bil leta 1900 med ustanovitelji ziljske podružnice Slovenskega planinskega društva. Leta 1923 je sam prebarval Aljažev stolp na vrhu Triglava, od leta 1928 do smrti leta 1937 pa je bil oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih. Markacije, ki usmerjajo planince v slovenskih gorah – bela pika z rdečim kolobarjem –, so njegov izum.

Slovenske gore, še posebej Triglav, so priljubljene tudi na Koroškem, še posebej za Slovence. Na njegov vrh so se tako že vzpenjali dijaki Slovenske gimnazije iz Celovca. Naša slavna gora je namreč tudi njihova.