Bohinjske brajde dobro obrodijo

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: GG Plus / nedelja, 3. julij 2022 / 07:01

Ideji o tem, da bi Bohinjci stekleničili svoje vino – oziroma pravilno: fermentirano alkoholno pijačo iz domačega grozdja – ter tudi o potopu steklenic v Bohinjsko jezero, sta se rodili za »šankom«, kot radi šaljivo rečejo. Čeprav vse skupaj zveni kot začetek dobre anekdote, gre za izjemno resno stvar: njihova pijača Bohinc namreč na tekmovanjih posega po najvišjih priznanjih.

Za mizo so sedeli Maja Sušnik, vinska kraljica Bohinca, ki nastaja iz grozdja ljubiteljskih trgatev samorodnic v Bohinju, Krsto Tripič, idejni vodja projekta fermentirane alkoholne pijače iz grozdja bohinjskih brajd, in kletar Bohinca, ravno tako domačin Anton Ravnik.

»Imam prijatelje na Dolenjskem, Štajerskem, ki vedno pravijo, da mora gostilna imeti trto. Pa sem si rekel, zakaj pa ne, in posadil samorodnico. To so recimo jurka, izabela … Potem je trta obrodila in soproga je začela iz grozdja delati marmelado,« pripoveduje Krsto Tripič, sicer lastnik hotela in restavracije Tripič v Bohinjski Bistrici. »Pred dvanajstimi leti smo imeli prvo hišno trgatev, in ker imam rojstni dan septembra, se je oboje lepo dopolnjevalo. Potem smo prišli na idejo, da bi ustanovili neke vrste združenje. Leta 2012 se je to res zgodilo. Takrat je grozdje prispevalo 24 hiš iz Bohinja – do danes jih je tudi že 48, vsako leto kakšna manj ali več, največkrat pa jih je tam okoli štirideset. Pri nas grozdje prevzamemo, stehtamo, speljemo proces do konca in si razdelimo stroške. Na osebo lahko pride včasih pet, včasih trideset steklenic – odvisno do tega, koliko je bilo grozdja. Sva pa s kletarjem natančna, saj mora biti grozdje, ki ga prevzameva, očiščeno, prebrano ...« razlaga Tripič. Z Bohincem se od leta 2019 prijavljajo tudi na posebno mednarodno tekmovanje v Beltincih, kjer ocenjujejo fermentirane pijače iz grozdja samorodnic. Prvo leto sicer niso dobili nobenega priznanja, pojasni, naslednje leto je bil njihov Bohinc že srebrn. Letos pa so za letnik 2020 ponovno prejeli srebrno priznanje, za letnik 2021 pa veliko zlato, kar je res izjemen dosežek.

Kletar Anton Ravnik pove, da sodelovanje pri »proizvodnji« Bohinca poteka na prostovoljni bazi, kar je po njegovem mnenju tudi ključ do uspeha, da ljudje s tako velikim veseljem pristopijo. Sušnikova prikima in pove, da zanimanje za trgatev oziroma prispevanje grozdja iz leta v leto narašča. Krstič ju dopolni, da gre v osnovi za princip, ko trto posadijo in jo potem pustijo, da raste, ne da bi se kaj pretirano ukvarjali z njo. »Zato je enkrat 'izplen' grozdja večji, drugič manjši,« meni. »Imamo pa v Bohinju malce težav glede pozebe, zlasti spomladi,« kar tudi vpliva na končno količino grozdja.

Zgodba kletarja Toneta

Kako so prišli na idejo, da bi si omislili kletarja, nas je zanimalo. Anton Ravnik je tisti, ki ga je proces pridelave vina začel zanimati osebno in se je odločil, da bo vzporedno poskusil pridelati lastno vino. O postopkih je spraševal vinarje, bral knjige, iskal članke na internetu. Na koncu mu je uspelo, da je pridelal celo boljše vino kot Bohinjci skupaj, vendar poudari, da v njihovem primeru niti ne smemo uporabljati izraza vino, temveč fermentirana alkoholna pijača iz grozdja samorodnic. In ker Bohinj ni vinorodni okoliš, tega »vina« domačini tudi ne morejo prodajati, tako da steklenice Bohinca namenijo predvsem za darila ali jih odprejo na posebnih dogodkih, še izvemo. In ker je bilo do Malenc, kjer so Bohinjci kletarili prva leta, daleč, so Ravnika pregovorili, da je postal kletar Bohinca. Tako zdaj od začetka procesa do končnega izdelka vse nastaja in ostaja v domačem okolju.

Ljubiteljska vinska kraljica

Ljubiteljska vinska kraljica Bohinca Maja Sušnik – s krono in obleko – ima vse pravice in dolžnosti, ki običajno pritičejo vinskim kraljicam. Je druga po vrsti, nasledila je Ireno Tripič. Letos teče že peto leto, kar ima krono. Kadar gre za vidnejše dogodke, ima ob sebi tudi mlada spremljevalca, kraljeviča in kraljično. »V bistvu onadva promovirata grozdni sok,« pojasni, gre pa bolj za to, da na ta način lahko pri dogajanju sodelujejo tudi otroci. Vlogo kraljeviča in kraljične so zaupali njenemu nečaku in nečakinji Niku in Lari.

Vino potapljajo že deset let

So pa Bohinjci že tretje leto po tistem, ko so začeli skupaj pridelovati pijačo Bohinc, prišli še na eno idejo: če steklenice vina potapljajo v jezera in morja, zakaj ne bi oni s svojo pijačo poskusili podobno. Tripič pove, da se njihov potop od drugih razlikuje zlasti v tem, da vsako leto določeno število steklenic potopijo v Bohinjsko jezero, in ko jih po letu dni dvignejo, nekaj steklenic pustijo in gredo z novo serijo nazaj v jezero. Preostale pa podarijo že na licu mesta ali jih spijejo, saj ob dvigu oziroma potopu pripravijo pravo »fešto«, kjer ne manjkata niti bohinjski kruh in znamenita zaseka.

Letos mineva deset let od prvega potopa steklenic, ki se poteka jeseni. Krsto Tripič oriše: »Trideset steklenic potopimo, naslednje leto jih 24 vzamemo stran, šest jih gre nazaj v jezero. Prvih pet predstavnic letnikov sicer manjka; druga vinska kraljica si je namreč zadala nalogo, da jih bo 'peljala' na Triglav. To se je dejansko zgodilo, ko smo praznovali 240. obletnico prvega vzpona na Triglav. Tako so steklenice 'potovale' s 45 metrov pod morsko gladino na 2864 metrov nad morjem.« Ponosno pokaže v notranjost restavracije, kjer stojita dve »preživeli« – letnika 2012 in 2014. Ti ostajata razstavljeni nad točilnim pultom.

Razmišljajo naprej

Bohinjci sicer razmišljajo še o kakšnem novem podvigu. Na primer o tem, da bi se na bohinjski Uskovnici na 1100 metrih nadmorske višine prijele trte in dejansko obrodile. Lahko bi delali tropinovec, je tudi ena izmed možnosti, ugotavljajo kraljica, pobudnik in kletar za isto mizo, medtem ko Ravnik namigne, da ga izjemno zanima peneča različica njihovega Bohinca. Trenutno sicer ugotavlja, da za ta poskus nimajo zadostnih količin grozdja, vendar: »Mogoče se bo s tem ukvarjala naslednja generacija, če se bo tradicija trgatve in stekleničenja ohranila,« sklene.