Kultura sožitja v Žrelcu

Tradicionalni Kulturni teden, ki ga na Koroškem skupaj organizirajo Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza ob sodelovanju krajevnih društev, je priložnost za promocijo slovenske kulture in obenem tudi prispevek k sožitju različno govorečih narodov na Koroškem.

Letošnji teden se je začel v ponedeljek, 13. junija v Podkrnosu (Gurnitz) v celovški obmestni občini Žrelec (Ebenthal). Ta kraj je tudi del žalostne zgodovine Slovencev na Koroškem, saj so pred osemdesetimi leti iz zbirnega centra na tamkajšnji železniški postaji poslali skoraj tisoč koroških Slovencev v nemška taborišča. V Žrelcu je bil pred desetimi leti postavljen osrednji spomenik slovenskim pregnancem. Kulturni teden sta odprla koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in župan Občine Žrelec Christian Orasch. V programu so številne prireditve, še posebno zanimivo pa bo v četrtek, 23. junija, zvečer, ko bosta v osrednji vlogi dva prebivalca Radiš (Radsberg), ki so pred tridesetimi leti postale del občine Žrelec, Tomaž Ogris in Nužej Tolmaier. Prvi bo predstavil publikacijo o hišnih in ledinskh imenih v občini Žrelec, Nužej Tolmaier pa zbirko starih ljudskih pesmi z Radiš in okolice z naslovom Tiha zemlja.

Pevski festival Suha

V atriju gradu Suha (Neuhaus) v skrajnem vzhodnem delu dvojezične Koroške blizu meje s Slovenijo se je v soboto končal 29. pevski festival Suha, ki ga organizirata Oktet Suha z nad štiridesetletno tradicijo prepevanja in Kulturno društvo Žvabek. Prvi koncert v okviru festivala je bil dan prej v Dravogradu. Na sklepnem koncertu so se za štiridesetletno zvestobo oktetu kot pevcu, organizatorju koncertov in ustvarjalcu programa zahvalili Jokeju Logarju in mu voščili za rojstni dan. Kraj Žvabek, kjer domuje oktet, je kulturno srce občine Suha.

Kugyjeva nagrada

V sredo zvečer je v športnem in družbenem domu, »Šiši« po ziljsko, v Zahomcu (Ahomitz) v Ziljski dolini Skupnost koroških Slovencev in Slovenk podelila ekonomskemu svetniku Janku Zwittru Kugyjevo nagrado. Zwitter je vse življenje posvetil športu, saj je bil izvrsten smučarski skakalec, delovanju za pravice Slovencev na Koroškem tako v domačem občinskem svetu kot v Kmetijski zbornici, kulturi, organizaciji ziljskih štehvanj in vzgoji mladih ter seveda vzreji konj haflingerjev. Predvsem zaradi tega ima številne prijatelje v Sloveniji.