Več časa za učenje jezika

Tudi v osnovne in srednje šole v gorenjski regiji je vključenih vse več ukrajinskih otrok, ki so v Slovenijo pribežali pred spopadi v svoji domovini. Skupaj je po podatkih šolskega ministrstva v slovenske osnovne šole vključenih 765 učencev in 16 dijakov beguncev iz Ukrajine.

Kranj – V osnovne šole v gorenjski regiji je po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ta čas vključenih 59 učencev, v srednješolsko izobraževanje pa trije dijaki begunci iz Ukrajine, od tega dva obiskujeta Gimnazijo Kranj in en dijak Gimnazijo Jesenice. Šole so dobile osnovne usmeritve, kako izpeljati proces vključevanja teh otrok, starši oziroma skrbniki ukrajinskih otrok pa morajo zaprositi za formalni status beguncev, saj je to pogoj, da lahko postanejo del uradnega izobraževalnega sistema.

Republika Slovenija je 10. marca uvedla začasno zaščito za vse osebe, ki so bile 24. februarja letos ali pozneje razseljene iz Ukrajine zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil. Osebe z začasno zaščito, ki so stare manj kot 18 let, imajo pravico do vključitve in zaključka osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja za pridobitev javno veljavne izobrazbe v javnih in zasebnih šolah, ki se financirajo iz javnih sredstev, pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. »Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem temelji na vključujočem pristopu, torej čim hitrejšem vključevanju v vrtce in redni pouk pri uresničevanju pravic otrok, učencev in dijakov priseljencev do izobraževanja ter skrbi za njihovo socialno vključenost v vsakodnevno življenje dežele, kamor so se preselili,« so pojasnili na ministrstvu. Kot so tudi zagotovili, so učenci z začasno zaščito deležni dodatnih ur slovenščine, pri čemer je poudarek na jezikovnem opolnomočenju.

»Priporoča se strnjen način izvajanja začetnega pouka slovenščine v prvem letu šolanja. V nadaljevanju šolskega leta so učencem na voljo različne oblike podpore – dopolnilni pouk, individualna in skupinska pomoč, prilagoditve metod in oblik dela pri poučevanju.« Za dijake z začasno zaščito pa šole ob prvi vključitvi ob začetku šolskega leta organizirajo intenzivni tečaj slovenščine, ki je za te dijake obvezen in brezplačen, so pojasnili na ministrstvu in dodali, da za dijake, ki so se vključevali od marca dalje, šole organizirajo dodatne ure slovenščine v obsegu do sedemdeset ur, v začetku naslednjega šolskega leta pa se zanje izvede tečaj slovenščine. »Dijaki z začasno zaščito imajo možnost prilagoditev šolskih obveznosti, in sicer se zanje lahko pripravi osebni izobraževalni načrt.« Ministrstvo je pripravilo tudi priporočila za učitelje za delo z učenci priseljenci, učitelji imajo na voljo tudi plakate z najpogostejšimi izrazi, ki jih uporabljajo v razredu, v ukrajinskem, ruskem, angleškem in drugih jezikih. Nastali so na Irskem v okviru pobude Languages Connect (Jeziki povezujejo).

Največja ovira je pomanjkanje znanja jezika

Izkušnjo z vključevanjem učencev beguncev iz Ukrajine imajo med drugim v Osnovni šoli Stražišče, ki jo obiskujejo trije ukrajinski učenci, ki so vključeni v 2., 3. in 5. razred. Prvega otroka so po besedah ravnatelja Pavla Srečnika sprejeli sredi aprila, zadnja dva pa sta se jim pridružila prve dni maja. »Način dela s temi otroki je podoben kot pri drugih učencih tujcih. Prvo leto niso ocenjeni in praviloma tudi ne napredujejo v višji razred, razen če učiteljski zbor oceni drugače.« Kot ugotavlja, pa je bolje, da se pred napredovanjem v višji razred najprej dobro naučijo slovenskega jezika. Na to je opozorila tudi učiteljica petega razreda Tina Šifrer Gazvoda, ki je v svoj razred sprejela učenca iz Ukrajine. »Sploh v višjih razredih težje sledijo pouku, ker je snov precej obsežna ter zlasti pri naravoslovju in družbi obravnavamo tudi že precej zahtevne teme. Že za naše učence so nekateri pojmi povsem novi, kaj šele za nekoga, ki je tujec in ne razume dobro jezika.« Obenem je pri tem učencu težava pisava, saj je doslej uporabljal cirilico in zelo slabo pozna latinico. »Na srečo imamo v razredu učenca, ki je navajen cirilice in mu lahko vsaj malo pomaga.« Znanje jezika je tako po njenih besedah velika ovira, zlasti ker novosprejeti učenec ne zna niti angleško, čeprav meni, da je zagotovo bolje, da se učence begunce iz Ukrajine čim hitreje vključi v pouk in se tako hitreje naučijo tudi jezika. »Po drugi strani pa mu je pri marsikateri uri prav zaradi tega dolgčas.« Zato so po besedah ravnatelja Srečnika tudi na aktivu kranjskih ravnateljev oblikovali pobudo, da bi jim ministrstvo priznalo več ur za učenje jezika oziroma da bi se priseljenci nekaj mesecev učili samo slovenščino in se nato vključili v redni pouk. »Z enakimi težavami se namreč srečujemo tudi pri albanskih in drugih priseljencih, ki ne znajo jezika – da ne bi samo sedeli v razredu in izgubljali časa.«

Učenca iz Ukrajine lepo sprejeli

Tina Šifrer Gazvoda je pojasnila, da je učence že vnaprej pripravila na prihod učenca begunca iz Ukrajine, tako da so se vživljali v vlogo beguncev, ki morajo zaradi vojne zapustiti dom. »Na koncu pa sem jim povedala, da bo tak fant prišel v naš razred.« Priznala je, da so ga učenci težko pričakovali in so ga tudi hitro sprejeli medse. »Z dvema učencema je tudi v podaljšanem bivanju in sta ga vzela pod svoje okrilje. Včasih jih opazujem, ko sedijo skupaj in se ves čas pogovarjajo, čeprav ne vem, koliko se razumejo,« se posmeje. Verjame, da je to dobrodošla izkušnja za vse učence, saj se tudi prek tega učijo strpnosti in sprejemanja. Učenec Matic Štancar, ki je najprej navezal stik z novim sošolcem, je dejal, da je lepo imeti novega prijatelja in da se veliko igrata skupaj, z veseljem pa mu tudi nudi pomoč, da se znajde v šolskih prostorih.

Dodatne ure slovenščine

Dva dijaka begunca iz Ukrajine pa obiskujeta drugi letnik Gimnazije Kranj. »Eden je vrhunski športnik, plavalec, in si želi čim prej končati šolanje, da bo lahko odšel v Ameriko,« je pojasnil ravnatelj Aljoša Brlogar. Dijakoma zagotavljajo dodatne ure slovenščine, v pouk se vključuje tudi profesorica ruščine na šoli, da lažje prestopajo jezikovne ovire. »Bili smo pozorni, da smo ju vključili v oddelek, v katerem so dijaki, ki imajo že od prej kakršnokoli povezavo z Ukrajino, recimo prek starih staršev in podobno.« Kot je dodal Brlogar, imajo srečo, da je na šoli tudi koordinatorka za vrhunske športnike, čeprav nimajo športnega oddelka, ki se jima prav tako lahko dodatno posveti.