Umrl je Boris Pahor

Pred dvanajstimi leti je bil gost Glasove preje, ki je potekala na Gimnaziji Kranj.

Kranj – V Trstu je včeraj, 30. maja 2022, v 109. letu umrl Boris Pahor, starosta slovenskih pisateljev. Bil je ena najbolj markantnih slovenskih in italijanskih osebnosti 20. stoletja, o njem je v živo pričeval tudi v prvih letih 21. stoletja.

V italijanski javnosti je bil dolgo zamolčan, priznanja – tako slovenska kot italijanska – so začela prihajati šele proti koncu njegovega dolgega življenja. In v tem je bila ena od Pahorjevih veličin: da je v Trstu, na zahodnem robu slovenskega prostora, pričeval o slovenstvu v slovenskem jeziku. Tega pa ni počel na neki manjšinski, ampak na evropski in svetovljanski način. Njegova dela, ki so bila predlagana tudi za Nobelovo nagrado, so prevedena v več jezikov, še posebno cenjen je v Franciji. Pa ni pomemben le kot pisatelj. Bil je tudi upornik. V svojem življenju se je dejavno zoperstavil obema velikima totalitarizmoma 20. stoletja – fašizmu in komunizmu.

Na svoje otroške oči je videl goreti Narodni dom v Trstu (1920), konec vojne je dočakal v nacističnem taborišču, leta 1975 je v Trstu objavil Kocbekovo pričevanje o povojnih pobojih slovenskih domobrancev, ves čas je bil kritičen tudi do mačehovskega odnosa Ljubljane do »periferije« …

Pred dvanajstimi leti smo ga povabili na Glasovo prejo, zgodila se je na Gimnaziji Kranj, 9. septembra 2010. Na gimnaziji zato, ker je postavil pogoj, da želi nastopiti pred mladimi. Hkrati pa je poudaril, da bo v Kranj rad prišel tudi zato, ker ima v Prešernovem gaju spomenik bazoviškim žrtvam, ki ga Ljubljana nima.

Ohranimo ga v lepem spominu, naj počiva v miru.