Obnova fasade kranjskega zvonika

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / nedelja, 29. maj 2022 / 08:17

Na fasadi zvonika župnijske poznogotske cerkve sv. Kancijana in tovarišev mučencev v Kranju ta čas potekajo konservatorsko-restavratorska dela. Njegovo notranjost so prenovili že lani, ko so poleti zvonik z razgledno ploščadjo odprli tudi za obiskovalce.

»Za prenovo zvonika žup­nijske cerkve, ki je bila januarja 2021 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, smo se odločili, ker je bil znotraj in zunaj v zelo slabem stanju. V notranjosti je bila zelo omajana konstrukcija zvonov, v slabem stanju je bilo tudi samo stopnišče. Propadala je tudi zunanjost zvonika, ki že stoletja ni bila obnovljena, svoje pa so naredile še atmosferske motnje. Tudi industrializacija Kranja je pustila svoje sledove, tako da je kamen počrnel, v nekaterih delih celo odpadel, zato so morali gasilci v preteklosti že zapreti dostope do cerkve. Ko smo lani pridobili javna sredstva za obnovo, smo se brez pomišljanja lotili tudi prenove zunanjosti zvonika, torej utrditve, očiščenja kamna in zamenjave dotrajanih delov. Poleti bo zvonik v celoti prenovljen in bo v ponos Kranju, saj je res dominantna točka mestnega jedra in vedute Kranja,« je o razlogih za obnovo zvonika kanjske župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev mučencev spregovoril kranjski župnik Andrej Naglič. »Cerkvena ladja je bila v 90 odstotkih dobro obnovljena že v 90. letih prejšnjega stoletja, v prihodnosti pa nas čaka še obnovitev glavne freske,« je dodal.

Celotna obnova zvonika bo stala približno pol milijona evrov. »Javnih sredstev je bilo za približno 100 tisoč evrov, ostalo pa je zagotovila Župnija Kranj s sredstvi, ki jih je v preteklosti prejela iz naslova denacionalizacije,« je pojasnil župnik.

Zvonik v slabšem stanju od pričakovanj

Odgovorni konservator zunanje obnove zvonika Matevž Remškar iz kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine je pojasnil, da konservatorsko-restravratorska dela, s katerimi bodo podaljšali življenjsko dobo kamnitih delov fasade zvonika, potekajo od začetka aprila. »Zvonik je bil v precej slabšem stanju, kot smo pričakovali. Obseg preteklih obnov, niti ne moremo reči restavratorskih posegov, je bil namreč precej večji, kot smo sprva mislili. Fasada, očitno tudi na zvoniku, je bila v 70. letih prejšnjega stoletja obnovljena, žal pa imamo za to obdobje zelo slabo dokumentacijo. V slabem stanju so predvsem kamnoseški elementi, ki so bili takrat dopolnjeni s cementno malto, to pa sedaj v veliki meri, kar je bilo motečega in je povzročalo škodo, odstranjujejo.«

Obnovo zvonika izvaja podjetje GNOM iz Šentvida pri Stični. »Najbrž je edino podjetje v Sloveniji, ki je sposobno izvesti tako obsežen projekt konservatorsko-restavratorske obnove zvonika. Imajo ogromno izkušenj, izvedli so že zelo odmevne projekte, kot je na primer bila prenova župnijske cerkve v Tišini, kjer so po tradicionalnih metodah z vročo apneno malto ometali cerkveno ladjo, kar je bila skorajda novost v današnjem času,« o izvajalcu pove Remškar.

Severna fasada najbolj poškodovana

Direktor in vodja projektov v GNOM-u Jože Drešar je razložil, da je prenova zvonika kranjske cerkve zanje srednje velik projekt. »Zahtevnost del je predvsem logističnega značaja, ker gre za res visok zvonik, saj smo z zadnjo etažo odra skoraj na 40 metrih. Samo delo pa je povsem običajno. Odstranjujemo razne dopolnitve, ki so se skozi pretekle obnove nakopičile na fasadi zvonika in jih bomo nadomestili z ustreznejšimi. Z vsemi dopolnitvami, ki jih bomo izvedli, se bomo približali osnovnim lastnostim kamnine. Zvonik je sicer izdelan večinoma iz konglomerata, gre za povsem lokalne kamnine. Večji problem je na mehkejših kamnih, peščenjakih. Gre predvsem za ornamente na fasadi, ki so najbolj poškodovani. Ugotovili smo tudi, da je severna fasada v bistveno slabšem stanju kot ostale tri, in tam je največ dela,« je razkril, kako potekajo obnovitvena dela.

Na zvoniku so se skozi dolga leta nabrale tudi t. i. črne skorje, ki se na takšnih fasadah pokažejo na mestih, ki niso izpostavljena meteornim vodam, je razložil Drešar. Na kranjskem zvoniku so skoncentrirane na delih pod venci, ki jih dež ne izpira. »Črna skorja se je kopičila v preteklosti predvsem zaradi kurjenja na trda goriva, prometa in industrije. Te obloge se počasi vežejo na površino in so precej trdovratne za odstranjevanje,« je pojasnil.

Drešar napoveduje, da bodo dela končali konec avgusta, ob slabših vremenskih pogojih pa najkasneje do sredine septembra. »Vsem je v interesu, da čim prej sprostimo zgornjo razgledno ploščad, ki je zdaj zaradi del zaprta. Računam, da bomo do sredine junija to tudi uredili in bomo zgornji del odra že lahko odstranili. Nato bomo dela nadaljevali od vrha navzdol.«

Po koncu konservatorsko-restavratorske obnove zvonika je bistveno njegovo nadaljnje redno vzdrževanje, še opozarja Drešar. »Zadoščalo bi na primer že, če bi enkrat letno z vodo oprali zakotne površine fasade, s čimer bi rešili problem črnih oblog. Dobro bi tudi bilo, če bi vsaj vsakih pet let z dronom pregledali stanje zvonika in sproti sanirali nastale poškodbe,« je dejal.

Na zvoniku tudi Šola prenove

Restavratorska dela na kranjskem zvoniku so prejšnji teden izkoristili tudi za izvedbo večdnevne delavnice v okviru neformalnega programa izobraževanj Šola prenove, ki ga v imenu partnerjev vodi Združenje zgodovinskih mest Slovenije, katerega članica je tudi Mes­tna občina Kranj. Na njej je sodelovalo 17 prostovoljcev. »Šolo prenove smo z namenom širjenja sporočila o pomenu in vrednosti kulturne dediščine, nujnosti njene ohranitve ter načrtovanja in izvajanja kvalitetne prenove zasnovali skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ljubljansko fakulteto za arhitekturo, Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo Ljubljana in Srednjo šolo za lesarstvo Škofja Loka,« je pojasnila Mateja Hafner Dolenc, generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije.

»Projekt Šola prenove je organiziran v obliki praktičnih delavnic, ki strokovno obravnavajo tematiko tradicionalnih gradbenih del in obrtniških znanj, ki so ključna pri ohranjanju kulturne dediščine in izvajanju kvalitetne prenove,« je poudarila. »Pri obnovi stavbne dediščine se namreč vsi soočamo s perečim problemom pomanjkanja poznavanja tradicionalnih tehnologij, v katerih so stare stavbe zgrajene. Ne poznamo več domačih vrst kamna, kako se pri­pravi in uporabi apnena malta, kakšna je pravilna priprava lesa za vgradnjo, katere so značilne kritine naših stavb. Tradicionalne obrti v gradbeniš­tvu nezadržno izumirajo in vedno manj je mojstrov, ki ta znanja še imajo,« je še razložila Hafner Dolenčeva.