Afganistan: konec okupacije

»Združene države Amerike so že 103 leta, od leta 1918 dalje, najmočnejša država na svetu. Obstajale so tudi konkurenčne sile – najprej Nemčija in Japonska, nato Sovjetska zveza in zdaj Kitajska. Toda ZDA so bile dominantne. To 'ameriško stoletje' se zdaj bliža koncu. Dolgoročni razlog za to je vzpon Kitajske in relativen gospodarski zaton ZDA. Toda zadnji dve leti sta s pandemijo bolezni covid-19 in porazom v Afganistanu prinesli preobrat. Pandemija covida-19 je razkrila institucionalno nekompetentnost vladajočega razreda in vlade Združenih držav. Sistem ni uspel zaščititi ljudi. Temu kaotičnemu in sramotnemu neuspehu je priča celotna svetovna javnost. Potem je tu še Afganistan. Če presojamo po izdatkih za vojsko in opremo, so Združene države Amerike daleč najmočnejša vojaška sila na svetu. In to silo so premagali revni ljudje v sandalih iz majhne države, ki nimajo ničesar drugega kot vztrajnost in pogum. Zmaga talibanov bo opogumila tudi najrazličnejše islamiste drugod po svetu – v Siriji, Jemnu, Somaliji, Pakistanu, Uzbekistanu, Turkmenistanu, Tadžikistanu in Maliju. Njen vpliv pa bo še širši. Tako neuspeh pri spopadanju s pandemijo kot poraz v Afganistanu bosta zmanjšala 'mehko moč' ZDA. Poraz v Afganistanu pa obenem pomeni tudi poraz 'trde moči'. Skozi celotno stoletje je moč neformalnega ameriškega imperija temeljila na treh stebrih. Eden izmed njih je največje gospodarstvo na svetu in prevlada v globalnem finančnem sistemu. Drugi je ugled v mnogih delih sveta zaradi demokratičnosti, sposobnosti in kulturne prevlade. Tretjega pa predstavlja ameriška vojaška sila, ki jo je ZDA uporabila, če ji ni na mehak način uspelo podpreti diktatorskih režimov ali kaznovati njenih sovražnikov. Ta vojaška sila je zdaj preteklost. Nobena vlada ne bo verjela, da jo lahko ZDA rešijo pred tujim napadalcem ali pred lastnim ljudstvom. Napadi z brezpilotnimi letali se bodo nadaljevali in še naprej povzročali veliko trpljenja. Toda droni sami po sebi ne bodo imeli nikjer odločilnega vojaškega pomena. To je začetek konca ameriškega stoletja.« (str. 63–65)

Poraz ZDA v Afganistanu in tragedija te države, ki se nadaljuje pod vlado talibanov, je zgodba, ki je spet nekje daleč in je v senci vojne v Ukrajini. Obe agresiji – ameriška v Afganistanu in ruska v Ukrajini – pa pričata, da ni mogoče pokoriti nacije, ki se je odločila braniti. Zgovorna je tudi fotografija na naslovnici, posneta en dan po zmagi talibanov: dekleta so tistega dne še šle v šolo, zdaj ne hodijo več ...