Gorenjska podjetja z rezultati desetletja

Tako kot na ravni države je tudi gorenjsko gospodarstvo v lanskem letu dobro okrevalo in doseglo najboljše rezultate poslovanja v zadnjih desetih letih. Ustvarili so za skoraj četrtino več prihodkov kot v letu 2020 in neto čisti dobiček skoraj podvojili.

Kranj – Potem ko je slovensko in z njim tudi gorenjsko gospodarstvo v epidemičnem letu 2020 poslovalo slabše, je bila slika, ki jo kažejo rezultati poslovanja v lanskem letu, obrnjena. Kot je ob predstavitvi rezultatov povedala vodja kranjske izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Zdenka Kajdiž, so podobno kot na ravni države tudi družbe v gorenjski regiji lani precej povečale obseg poslovanja. V primerjavi s predlanskim letom, ko so realizirale 6,83 milijarde evrov prihodkov od prodaje, je promet lani narasel za 23 odstotkov oz. na 8,36 milijarde evrov. Od tega so na tujih trgih ustvarile 3,78 milijarde evrov oz. 21 odstotkov več kot v predhodnem letu. Kot je pojasnila Jadranka Švarc, direktorica Regionalne zbornice Gorenjske pri GZS, delež izvoza gorenjskih podjetij sicer predstavlja 7,4 odstotka vsega slovenskega izvoza. Največ, 74 odstotkov, družbe izvažajo v države EU, med katerimi še vedno prednjači Nemčija pred Italijo, Avstrijo in Hrvaško. Lani pa se je povečal tudi uvoz, in sicer za 32 odstotkov glede na leto 2020. Največ uvažamo iz držav EU, sledijo Azija in druge evropske države. Neto čisti dobiček družb na Gorenjskem je znašal 419 milijonov evrov, kar je skoraj še enkrat toliko kot v letu 2020. Neto čisti dobiček so ugotovile družbe v vseh gorenjskih občinah, polovico pa so ga ustvarile družbe iz občin Kranj in Škofja Loka.

Več kot polovico neto čistega dobička regije so ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, sledijo družbe dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil. Tako kot v državi je bila tudi na Gorenjskem povprečna bruto plača lani višja kot v predhodnem letu. Znašala je 1890 evrov oz. 124 evrov več kot leta 2020 in je bila za 11 evrov nižja kot na ravni države. Po tem kazalniku se sicer Gorenjska med vsemi regijami uvršča na četrto mesto. Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo so sicer prejemali zaposleni v družbah s sedežem v občinah Cerklje na Gorenjskem (2287 evrov), Šenčur (2163 evrov) in Škofja Loka (2021 evrov), najnižjo pa v Bohinju (1511), na Jezerskem (1583) in Naklem (1622).

Gorenjsko gospodarstvo je ustvarilo tudi 50.887 evrov neto dodane vrednosti na zaposlenega, kar je 16 odstotkov več kot v letu prej, še vedno pa je to nekoliko nižje od državnega povprečja (53.057 evrov na zaposlenega). V tem kazalniku so sicer najbolj izstopale družbe s sedežem v občini Žirovnica (79.673 evrov), sledijo družbe iz občine Šenčur (62.103 evrov) in Jesenice (59.080 evrov).

Število brezposelnih pada

Vztrajno pada tudi število brezposelnih oseb. Konec aprila je bilo denimo v evidenci zavoda registriranih 3521 brezposelnih oseb, kar je skoraj 37 odstotkov manj kot pred letom dni, družbe pa so zaposlovale 46.250 oseb, kar je 1242 več kot leta 2020. Stopnja registrirane brezposelnosti je sicer na Gorenjskem že več let najnižja med vsemi regijami. Kot je pojasnil vodja kranjske območne službe zavoda za zaposlovanje Uroš Kopavnik, je skoraj polovica brezposelnih sicer takšnih, ki so v evidenci zavoda prijavljeni že več let. »Prav tem namenjamo največ pozornosti, da jih opremimo s potrebnim znanjem in pa tudi motivacijo za delo,« je pojasnil Kopavnik.

Ob visoki zaposlenosti vse večjo težavo predstavlja pomanjkanje kadrov. »Podjetja dobivajo velika naročila, a jih mnoga ne morejo pravočasno realizirati tudi zaradi pomanjkanja kadrov,« je eno izmed bolj perečih težav poudarila Jadranka Švarc in dodala: »Tako finančni kot tudi izvozni rezultati bi nas lahko navdajali z optimizmom, če se ne bi začeli ubadati z izzivi visokih cen energentov, vojne v Ukrajini, pomanjkanja in visokih cen surovin. Treba se bo hitro odzivati.«

Nekaj besed je namenila tudi koalicijski pogodbi, ki je bila podpisana ta teden in s katero, kot je dejala, gospodarstvo ni zadovoljno. Predvsem jih skrbi morebitna razveljavitev nedavno sprejete davčne zakonodaje, kar bi vodilo k večjemu pritisku na plače in višjim obdavčitvam.