Finančni epilog lanske pozebe

Na širšem gorenjskem območju je lanska pozeba povzročila v sadovnjakih za 667 tisoč evrov škode, vlogo za omilitev posledic škode je oddalo 23 oškodovancev.

Kranj – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo program odprave posledic škode, ki jo je lani med 5. in 9. aprilom v sadjarstvu in vinogradništvu povzročila pozeba. Kot izhaja iz ocene, je škoda v 143 občinah v Sloveniji prizadela 6552 hektarjev kmetijskih zemljišč – 3729 hektarjev sadovnjakov in 2823 hektarjev vinogradov – in povzročila škodo 3346 sadjarjem in vinogradnikom. Končna ocena tiste škode, ki je presegla 30 odstotkov običajne letne kmetijske pridelave, znaša nekaj več kot 40 milijonov evrov. Več kot polovica celotne škode (21,6 milijona evrov) je bilo pri jabolkih prve kvalitete, za več kot dva milijona evrov pa je je bilo še pri breskvah (2,6), hruškah (2,3), belem grozdju za predelavo (2,3) in češnjah (2,2).

Na širšem gorenjskem območju, ki poleg gorenjske regije vključuje še del ljubljanske, je pozeba prizadela nekaj manj kot 53 hektarjev sadovnjakov in pri tem povzročila za dobrih 667 tisoč evrov škode, vlogo za odpravo posledic škode je oddalo 23 vlagateljev iz občin Cerklje, Domžale, Kamnik, Kranj, Medvode, Naklo, Radovljica, Škofja Loka, Vodice, Žiri in Žirovnica. Več kot polovica celotne škode (347 tisoč evrov) je bilo v občini Radovljica, kjer je tudi največji gorenjski nasad – nasad Resje (KGZ Sava Lesce); pozeba je v občini prizadela dobrih trideset hektarjev nasadov, vlogo pa je oddalo pet oškodovancev. V občini Kranj, kjer je pozeba prizadela 6,5 hektarja nasadov, je bilo škode za 85 tisoč evrov, vlogo so oddali trije oškodovanci. Podobno je bilo v občini Naklo, kjer je pozeba prizadela 6,6 hektarja nasadov in povzročila za 85 tisoč evrov škode, vlogo pa so oddali štirje sadjarji.

Ker je ocenjena škoda presegla 0,3 promila (načrtovanih) prihodkov lanskega državnega proračuna, je bil s tem dosežen limit za potrditev vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravno nesrečo. Država bo za omilitev posledic pozebe zagotovila iz letošnje proračunske rezerve sedem milijonov evrov. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo pripravila predlog za razdelitev denarja med upravičence, shemo državne pomoči bo začela izvajati po pridobitvi soglasja Evropske komisije, izvajala pa naj bi jo do konca leta. Oškodovanci bodo upravičeni do pomoči za tiste kmetijske pridelke, pri katerih je bila pridelava zaradi posledic pozebe najmanj za 30 odstotkov manjša od običajne letne pridelave.