Ponosna v imenu vseh Kamničank

Prva častna občanka Kamnika je postala dr. Marjeta Humar, ena največjih strokovnjakinj za terminologijo in slovarje pri nas in neumorna raziskovalka kamniške zgodovine in Kamničanov. Od leta 1996 je tudi urednica Kamniškega zbornika.

Dr. Marjeta Humar je v Kamniku velik del prostega časa posvetila zgodovini kraja in znanim Kamničanom. Uredila je kar trinajst izdaj Kamniškega zbornika in pripravila simpozije in zbornike o pomembnih Kamničanih Francu Mihaelu Paglavcu, Juriju Japlju in Francetu Tomšiču, se tako ali drugače posvečala rezbarju Maksu Bergantu, dr. Francetu Balantiču in mnogim drugim in res skrajni čas je že bil, da dolgemu seznamu pomembnih Kamničanov, med katerimi jih 25 nosi naziv častni občan, dodamo tudi prvo žensko. Ta čast je upravičeno doletela prav dr. Marjeto Humar. »V Kamniku je živelo že veliko pomembnih žensk, omenim lahko samo Valerijo Heybal in Marijo Vero, a res ne vem, zakaj je tako dolgo trajalo, da je skupnost podelila tudi naziv častne občanke. Res je, da dela, ki so namenjena javnosti in skupnosti, ženska večinoma lahko prispeva mnogo kasneje v življenju kot moški; šele takrat, ko otroci odrastejo. Večina pa si čas za svoje talente in veselja najde šele takrat, ko se upokojijo. Ta naziv mi veliko pomeni, čeprav kar ne morem verjeti, v kako eminentni družbi sem zdaj, če samo pomislim na Emilijana Cevca, Franceta Steleta in druge posameznike, ki so bili res vrhovi svojih strok. To je priznanje mojemu delu in ljudem, s katerimi sodelujem. Želim si, da bi bilo to priznanje spodbuda ustvarjalnim ženskam, da vztrajajo,« nam je povedala, čeprav skromno pozabila povedati, da tudi sama sodi v vrh svoje stroke.

To visoko priznanje je namreč dobila tudi za življenjsko delo na področju slovaropisja in jezikoslovja. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani je delala vse od diplome iz primerjalne književnosti in slovenskega jezika do formalne upokojitve leta 2006, ki jo je dočakala kot vodja Sekcije za terminološke slovarje. Ob delu za Slovar slovenskega knjižnega jezika je spoznala temeljne koncepte modernega slovaropisja, ki jih je kot urednica, sourednica in soavtorica v naslednjih letih uveljavila v terminoloških slovarjih z najrazličnejših področij. Leta 2013 je na temo terminoloških slovarjev tudi doktorirala. V pokoju uživa že nekaj let, a še zdaleč ne v brezdelju. Še vedno je urednica Kamniškega zbornika (naslednji bo izšel junija) in zelo aktivna predsednica Društva sv. Jakoba Kamnik, prav tako kot zunanja sodelavka še vedno sodeluje pri urejanju slovarjev – v delu ima pripravo tehniškega slovarja, ki vsebuje več kot 20 tisoč različnih gesel.

Ob našem obisku je bilo tako za njo že nekaj ur dela. »Rada bi dokončala projekt, ki se je začel že pred vrsto let, res pa je tudi, da danes težko najdete človeka, ki se še loti priprave tako velikih slovarjev. Zato še vedno vsako jutro vstanem in dopoldne delam na svojem računalniku. Računalnik sem usvojila že zelo zgodaj in res si ne predstavljam dela brez njega. Tudi sama večino informacij poiščem na svetovnem spletu,« pravi.

Kadar ne dela, se rada druži s svojimi tremi otroki in vnuki, bratom, ki živi v sosednji hiši, in številnimi občani, s katerimi se srečuje v društvih in na dogodkih. Kot častna občanka bo aktivna še bolj kot sedaj, pravi, saj ji energije ne manjka. Rada pa tudi potuje, saj je z možem, po njegovi smrti pa tudi sama, prepotovala že večji del sveta.